Dve zdravnici sta na tiskovni konferenci Zdravniške zbornice Slovenije opozorili, da je slabo pripravljena počitniška lekarna pogost razlog za stres, zamujene trenutke in celo obisk urgenc v tujini. V prispevku razkrivamo, kaj vse morate imeti s seboj, komu grozijo največja tveganja in kdaj morate brez odlašanja k zdravniku.
Kaj naj vsebuje potovalna lekarna?
“Potovalno lekarno si vizualizirajmo: kaj bomo potrebovali, če se udarimo, pademo, imamo povišano telesno temperaturo? To je lekarna, ki jo mora imeti vsak človek, tudi doma,” pojasnjuje specialistka urgentne medicine Špela Baznik, dr. med.
Zdravila morajo biti vedno na dosegu roke, torej v ročni prtljagi, ne v kovčku.
Vsebina potovalne lekarne:
- Zdravila, ki jih redno jemljemo: v količini za vsaj nekaj dni več od trajanja potovanja,
- Analgetiki in antipiretiki: paracetamol, ibuprofen, naproksen,
- Antihistaminiki: tablete in mazila,
- Osnovni sanitetni material: razkužila, gaze, povoji, obliži, trikotna ruta, pinceta,
- Zaščitne in negovalne kreme: pred in po sončenju,
- Zdravila proti potovalni slabosti, probiotiki in rehidracijski praški.
Vsa zdravila naj bodo v originalni embalaži in hranjena na suhem, temnem mestu, do 25 °C. Specialistka splošne medicine in pediatrije Vlasta Kunaver, dr. med., opozarja, da je treba biti pri shranjevanju še posebej pazljiv, saj se vozila hitro segrejejo: “Na škatlicah piše, katera zdravila morajo biti v hladilniku in katera se lahko hranijo na sobni temperaturi. Če se avto segreje, to še ne pomeni, da je treba zdravilo zavreči, vendar bodimo previdni.“
Družine z otroki: še več priprave, še več pozornosti
Pri malčkih je pomembno razmisliti o cilju dopusta že vnaprej, opozarja Kunaverjeva: “Zaradi pogostejše potovalne slabosti in pomanjkanja sence je izbira lokacije ključna.“
Starši/skrbniki naj bodo pri otrocih posebej pozorni na:
- učinkovito zaščito pred soncem (pokrivala, oblačila, izogibanje vročini),
- pitje varne vode in uživanje preverjene hrane,
- neprestani nadzor pri kopanju v morju ali bazenih,
- ustrezno oskrbo po pikih insektov, stikih z meduzami ali ranah,
- spremljanje in ukrepanje ob znakih virusnih okužb (driska, bruhanje, vročina …).
“Mlajši, kot so otroci, hitreje pride do dehidracije, zato moramo biti še posebej pozorni,”
opozarja Vlasta Kunaver.
V primeru zdravstvenih težav je pomembno opazovati stanje otroka, ne le številke na termometru. “Ne zdravimo ure ali številke na termometru, zdravimo otroka,” še poudarja Kunaverjeva. Baznikova pa je dodala, da enako velja za odrasle: “Če imate visoko vročino, težko dihate, bolečine v prsih ali krvavo drisko – ne odlašajte z obiskom zdravnika.”
To so pogoste dopustniške zdravstvene težave; preverite, kako ukrepati
- Sončarica: izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, pijte dovolj tekočine, počivajte v senci.
- Piki žuželk: odstranite želo, uporabite antihistaminik, pri hujših reakcijah (kot je zasoplost) takoj k zdravniku.
- Ožigi meduz: spirajte z morsko vodo, odstranite lovke, namakajte v topli vodi (40–45 °C), po potrebi vzemite protibolečinsko zdravilo.
- Morski ježki: odstranite vidne bodice, rano izperite in pokrijte z obličem. Če se bodice v naslednjih dneh ne izločijo ali pride do oteklin, rdečine, bolečine – pojdite k zdravniku.
- Potovalna slabost: jejte lahek obrok, glejte v smeri vožnje, potujte ponoči.
- Virusne okužbe: počitek, hidracija, antipiretiki – če se stanje slabša, poiščite zdravniško pomoč.
Vodilo naj bo zmernost
Zdravnici sta zaključili s pomembnim nasvetom: ne pozabite na zmernost – tako pri telesnih naporih kot pri izpostavljanju soncu. Večje napore načrtujte v jutranjih urah, ko je temperatura še sprejemljiva.
