Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša levkemija pri odraslih. Gre za krvnega raka, ki nastane iz limfocitov B-podvrste. Bolezen ima več kliničnih in bioloških podvrst, od katerih sta odvisna tako potek kot zdravljenje. Ključno vlogo pri določanju podvrste ima citogenetika.
Svetovni dan bolnikov s KLL obeležujemo 1. septembra, letošnja kampanja pa je usmerjena v krepitev zdravstvene pismenosti in večjo ozaveščenost.
Kdo lahko zboli za KLL?
KLL lahko prizadene odrasle v katerikoli starosti, vendar se najpogosteje pojavlja po 50. letu, pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah. Čeprav gre za najpogostejšo obliko levkemije, jo štejemo med redke bolezni: na leto jo odkrijejo pri 4–5 ljudeh na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji odkrijejo približno 100–120 novih primerov letno, dve tretjini bolnikov pa je ob diagnozi starejših od 65 let. Povprečna starost ob postavitvi diagnoze je 72 let, ob prvem zdravljenju pa 75 let. Kar polovica bolnikov nikoli ne potrebuje zdravljenja.
Vzroka za nastanek KLL ne poznamo. Bolezen ni dedna, se pa v nekaterih družinah pojavlja pogosteje.
Znaki in simptomi
Ker bolnik ne občuti, da kostni mozeg tvori preveč limfocitov B, je KLL pogosto odkrita naključno pri rutinskih krvnih preiskavah. Bolezen napreduje počasi, zato obravnava večine bolnikov sprva poteka po strategiji “Watch and Wait” oziroma aktivno spremljanje.
Najpogostejši simptomi so: utrujenost, povečane bezgavke, pogoste okužbe, nočno potenje, povišana temperatura, hujšanje, modrice ter bolečina pod rebri zaradi povečane vranice.
Posebej pozorni moramo biti na t. i. B-simptome: nočno potenje, nepojasnjeno hujšanje, izgubo apetita in povišano telesno temperaturo. Ti niso specifični le za KLL, temveč se pojavljajo tudi pri drugih rakavih in nerakavih boleznih, zato je ob njihovem pojavu potreben pregled pri osebnem zdravniku.
KLL je za zdaj še vedno neozdravljiva bolezen, a pogosto poteka nenevarno – veliko bolnikov lahko živi brez težav in z enako dolgo življenjsko dobo kot zdravi vrstniki. Nekateri bolniki potrebujejo zdravljenje – pri teh je zdravljenje pomembno, ker lahko močno ublaži simptome in podaljša življenjsko dobo. V zadnjem desetletju so nove terapije bistveno izboljšale prognozo.
Krvni raki in pomen zgodnjega odkrivanja
September je mednarodni mesec krvnih rakov.
Ob tej priložnosti sta Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L ter Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije skupaj s strokovnjaki na tiskovni konferenci, ki se je odvila v sredo 27. avgusta, opozorila na pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov krvnih rakov, saj zgodnje odkrivanje pomembno vpliva na uspeh zdravljenja in kakovost življenja.
Krvni rak ni ena bolezen, ampak skupina heterogenih bolezni, kamor sodijo limfomi, levkemije, diseminirani plazmocitom in mielodisplastični sindrom. Poleg specifičnih simptomov jih lahko spremljajo tudi prej omenjeni B-simptomi.
Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je ob tej priložnosti opozorila, da je treba biti pozoren na hujšanje, močno nočno potenje in pogoste okužbe. “Že osnovna krvna slika lahko razkrije bolezen, pri limfomih pa so značilne predvsem neboleče povečane bezgavke (krvna slika pa je lahko tudi povsem normalna).”
Prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., specialist hematologije, klinične farmakologije in interne medicine s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, je poudaril, da akutne levkemije zahtevajo takojšnjo bolnišnično obravnavo. “Pomanjkanje levkocitov privede do spontanih okužb oz. febrilne nevtropenije; nizki trombociti privedejo do spontanih krvavitev, najpogosteje v kožo in sluznice, lahko pa so krvavitve tudi življenjsko ogrožajoče, če se pojavijo v prebavilih ali možganih; slabokrvnost privede do utrujenosti in slabšega premagovanja naporov.“
Pri diseminiranem plazmocitomu so značilne bolečine v kosteh, patološki zlomi, utrujenost in krvavitve. Po besedah Mojce Dreisinger, dr. med., spec. hematologije iz UKC Maribor, zgodnja diagnostika te bolezni prepreči težke zaplete, kot sta ledvična odpoved in srčno popuščanje, ter izboljša dolgoročno preživetje. Je pa pot do diagnoze te vrste krvnega raka pogosto dolga in trnova, saj bolečina v križu neredko spremlja tudi druge bolezni in stanja.
Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, je povedala, da bolniki pogosto poiščejo podporo v združenju, kjer jim nudijo podporo, strokovne publikacije, video vsebine, platformo Posvetuj.se ter vključitev v podporne programe in rehabilitacijo. Skoraj polovico uporabnikov predstavljajo svojci bolnikov, ki prav tako kot bolniki potrebujejo veliko razumevanja in se pogosto vključujejo v podporni program, ki je namenjen prav njim.
Jožica Filipčič, predsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, pa je poudarila vlogo zagovorniških organizacij pri ozaveščanju javnosti, zmanjševanju stigme in spodbujanju odprtega pogovora o bolezni.
Prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, je sklenil novinarsko konferenco s sporočilom: “Nepojasnjena izguba telesne teže, nočno potenje, vročine, okužbe – to so znaki, ki lahko rešujejo življenja. Slovenija je med razvitimi državami, kjer imajo bolniki dostop do najsodobnejših terapij, vključno z bispecifičnimi protitelesi in CAR-T celičnim zdravljenjem. Največja odgovornost pa ostaja zgodnje prepoznavanje krvnih rakov v širši javnosti in pri zdravstvenih delavcih.“
Povezava do novinarske konference:
Vira:
- Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L: Vodnik za bolnike KRONIČNA LIMFOCITNA LEVKEMIJA. Dostopno na: https://www.limfom-levkemija.org/wp-content/uploads/2025/02/kll_vodnik_2024_web.pdf Zadnji dostop: avgust 2025
- World CLL day. Dostopno na: https://www.wclld.org/ Zadnji dostop: avgust 2025
