Razvoj govora predstavlja slušno in motorično vajo, ki se nikoli ne konča, učenje pa poteka skozi poslušanje pravljic ali branje zgodb, ob katerih se z otrokom sproščeno pogovarjamo in na njemu nezaveden način vsakodnevno vadimo. Žal je današnji način življenja večkrat zaviralec kot spodbujevalec govora in jezika, posledica tega pa je tudi povečan obisk logopedskih ambulant. Zaradi dolgih čakalnih vrst pridejo otroci do logopedske obravnave pozno, na koncu pa so te zelo redke.
»Neustrezni dejavniki razvoja govora in jezika so prisotni že v zgodnji fazi otrokovega življenja. En takih je hrana, ki od otroka ne zahteva veliko napora v smislu grizenja in žvečenja, zaradi česar ne razvijejo ustrezne motorike, ki je za govor izredno pomembna. Dodaten dejavnik je pasivna oblika komunikacije, saj otroci večina časa govor spremljajo in opazujejo preko različnih elektronskih medijev, v njem pa aktivno ne sodelujejo. Za razvoj poslušanja in govora potrebujejo živo obliko komunikacije, pred sabo pa živega človeka, saj tako razvijajo fonološko zavedanje. Logopedske obravnave žal trajajo predolgo v šolski čas, s tem pa zamudimo optimalno obdobje za razvoj govora in jezika v predšolskem obdobju. Zato je pomembno, da se starši s težavo soočijo čim prej in na vsakodnevni ravni,«
je povedala logopedinja Monika Rataj.
Kako lahko pomagamo starši in vzgojitelji?
Naloga staršev in vzgojiteljev ni prevzemanje vloge terapevta, temveč smiselna uporaba logopedskih napotkov in vključitev le-teh v vsakodnevno rutino otroka, kot je branje in poslušanje pravljic. Logopedske pravljice vključujejo interaktivno in prijetno komunikacijo, usmerjeno v otroka. Vsak otrok sodeluje v svojem tempu, namesto stresnega učenja pa vadbo preprostih besed, rim in zvokov vključimo v sproščen in zabaven ritual prebiranja pravljic. V ta namen so ustvarjalci sodobnih zvočnih pravljic Lahkonočnic zbirko dopolnili z 12 logopedskimi pravljicami z vajami za razvoj poslušanja in govora, ki obravnavajo dvanajst težje izgovorljivih glasov (K, G, T, D, S, Z, C, L, Š, Ž, Č, R).
Vsaka zvočna pravljica je nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki otroke vabijo, da skupaj s pravljičnimi junaki ponavljajo besede na zabaven način. Starši in vzgojitelji so aktivno vpleteni in predstavljajo govorni model, saj imajo podane konkretne usmeritve, kako z gradivom ravnati. Otroci poleg začetnih vaj z logatomi iščejo glasove v besedah, in, ko jih slušno prepoznajo, te nato ponovijo, poskušajo ugotoviti ali so glas slišali na začetku, v sredini ali na koncu besede. Štejejo besede, ki se začnejo z istim glasom, besede zlogujejo in iščejo rime, širijo besedišče in odgovarjajo na vprašanja. Ob krasnih ilustracijah in animacijah imajo veliko možnosti za spodbudo in vajo.
Logopedske pravljice so nastale skupaj z logopedinjo Moniko Rataj, duhovito jih je spisala pravljičarka in vzgojiteljica Nina Mav Hrovat, prebirajo jih priznani dramski igralci Maja Končar, Aleš Valič in Marijana Brecelj, podobo pa so omogočili ilustratorji Nina Kovačič, Jure Brglez, Tanja Semion, Lea Vučko, Alenka Kramer Turnšek, Marko Rop in animator Jure Lavrin.
Odličen pripomoček za spodbudo pri razvoju govora in slušnega razlikovanja je brezplačno dostopen na spletnem mestu Lahkonočnice.si. Logopedske Lahkonočnice so namenjene preventivnemu soočanju z motnjami govora, v kolikor pa so težave pri otroku že opazne, je priporočljivo posvetovanje z logopedom.
Povzetek: Zbirko zvočnih pravljic Lahkonočnic bo dopolnilo 12 logopedskih pravljic z vajami za razvoj poslušanja in govora z 12 težje izgovorljivimi glasovi.
