Je pa, kot so opozorili strokovnjaki na tiskovni konferenci, na področju temeljnih postopkov oživljanja še nekaj prostora za izboljšavo, pa tudi nekaj izzivov, ki jih je prinesel sodobni čas, ko ljudje bolj ali manj živijo s kamerami na telefonih v rokah in vse, kar se dogaja, delijo po socialnih omrežjih.
Slovenija v samem vrhu Evrope po preživetju bolnikov po srčnih zastojih
V Sloveniji po srčnem zastoju preživi 15 odstotkov bolnikov, kar je dvakrat več od evropskega povprečja (7,5 odstotkov), kažejo rezultati raziskave o zunajbolnišničnih srčnih zastojih (EuReCa THREE). Slovenija je v samem vrhu Evrope po preživetju bolnikov po srčnih zastojih. Še posebej izstopamo v skupini bolnikov, ki so doživeli srčni zastoj v prisotnosti očividcev in z motnjo srčnega ritma, ki jo lahko prekinemo z električnim sunkom oziroma defibrilacijo. Slovenija se je v tej kategoriji uvrstila na četrto mesto v Evropi – Za Češko, Norveško in Nizozemsko.
Med najboljšimi kljub daljšim odzivnim časom
Kljub temu da je povprečni odzivni čas nujne medicinske pomoči pri bolnikih s srčnim zastojem glede na izsledke raziskave EuReCa THREE v Sloveniji 12,2 minute, kar nas uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav, je preživetje bolnikov med najboljšimi. Po besedah specialista družinske in urgentne medicine prof. dr. Mateja Strnada, dr. med., iz ZD Adolfa Drolca Maribor, ki je tudi nacionalni koordinator študije EuReCa, je to posledica visoke usposobljenosti ekip nujne medicinske pomoči in učinkovitosti celotne verige, ki je za preživetje po srčnem zastoju ključna: od očividcev, dispečerjev in reševalcev, do urgentnih centrov in intenzivnih oddelkov. Povedal je, da imajo v Sloveniji defibrilatorje tudi nekatera gasilska društva in da so ravno gasilci pogosto tisti, ki prvi pridejo na pomoč po srčnem zastoju – tja jih, če je najbližje gasilsko društvo vključeno v sistem prvih posredovalcev, usmeri dispečerska služba nujne medicinske pomoči
“Rezultati so izjemni dokaz, da slovenski sistem nujne medicinske pomoči deluje učinkovito, strokovno in predano tudi v zahtevnih pogojih razpršene poselitve in geografsko razgibanega terena.“
Prof. dr. Matej Strnad, dr. med.
Pri srčnem zastoju najpomembnejše takojšnje ukrepanje
Pri srčnem zastoju je najpomembnejše takojšnje ukrepanje: možganske celice začnejo po 2-3 minutah brez oskrbe s kisikom odmirati in dalj časa, kot traja motnja preskrbe s kisikom, večje bodo možganske okvare.
Izvajanje stiskov na prsni koš je edini način, da dovajamo možganom vsaj nekaj krvi in preprečujemo njihov hitri propad. Kot je pojasnil prof. dr. Strnad, v normalnem stanju srce iztisne (“prečrpa”) 5 litrov krvi na minuto in od tega gre približno 1 liter krvi v možgane za njihovo preskrbo s hranili. “S stisi prsnega koša pa iztisnemo približno 1 liter krvi iz srca (v primerjavi s 5 litri v običajnem stanju). Ker ta liter krvi, ki ga iztisnemo, ne gre ves v možgane, so možgani med oživljanjem (reanimacijo) “podhranjeni” oziroma nezadostno oskrbljeni s kisikom in zato tudi med reanimacijo počasi odmirajo. Po izkušnjah sodeč imajo lahko bolniki, ki so preživeli po denimo 30 minutah oživljanja, hujše možganske okvare.”
Pri izvajanju takega oživljanja skoraj vedno pride tudi do zloma reber – ampak se tega ljudje ne smejo bati, polaga na srce prof. dr. Strnad. “Rebra se zacelijo v treh tednih, če možgani že krajši čas ne dobijo čisto nič kisika, je to kot rečeno, za človeka usodno.” Dodaja, da je dovolj močno stiskanje precej naporno, zato je dobro, da se do prihoda nujne medicinske pomoči očividci pri izvajanju stiskanja menjajo na dve minuti – v kolikor je očividcev več.
Če je le mogoče, se svetuje tudi uporaba defibrilatorja – ta je potreben pri približno tretjini srčnih zastojev (po namestitvi elektrod izpravni AED podaja glasovna navodila o ukrepanju in tudi ali je defibrilacija potrebna ali ne). Vendar pa prof. dr. Strnad pravi, da naj gre očividec (če je le eden) po defibrilator le, če je oddaljen manj kot dve minuti hoje (tja in nazaj).
Da bi čim več ljudi znalo pravilno izvajati postopek oživljanja
V Sloveniji oživljanje pri srčnem zastoju prične 63 odstotkov očividcev, kar je tudi višje od evropskega povprečja (52 odstotkov). Kljub temu delež kakovostnega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) ostaja izziv. Kot je poudaril Luka Petravić, dr. med., iz UKC Maribor, član raziskovalne skupine, “je kakovost oživljanja tista, ki odloča o preživetju. Vsekakor je vse boljše kot nič, vendar moramo doseči, da bo čim več ljudi znalo pravilno izvajati stise prsnega koša in uporabljati defibrilator (AED).“
Sodobni izzivi pri izvajanju oživljanja po srčnem zastoju
Na Norveškem učijo temeljne postopke oživljanja otroke v šolah in imajo po vseh kazalnikih preživetja najboljše rezultate. Je pa prof. dr. Strnad izpostavil nov izziv, s katerim se očividci soočajo pri izvajanju oživljanja: poleg strahu, da ne vedo, kaj narediti ali da bodo morda naredili kaj narobe, pri oživljanju človeka v jasnosti predstavlja oviro tudi to, da je treba za oživljanje človeka sleči, kar je v dobi pametnih telefonov, ko ljudje vse posnamejo, velika težava, za katero stroka še ne ve, kako bi jo lahko rešili. “Predstavljajte si, da ženska sredi nakupovalnega središča doživi srčni zastoj. Mnogo ljudi bi imelo pomisleke, ali jo je “pametno” sleči, ne da bi to kdo snemal, četudi ji le tako lahko rešijo življenje,” je bil slikovit dr. Strnad.
Študija EuReCa THREE je potekala med 1. septembrom in 30. novembrom 2022 v 28 evropskih državah, kjer so zbrali podatke o skoraj 48.000 srčnih zastojih: “Slovenski del raziskave smo izvedli v sodelovanju z 18 enotami nujne medicinske pomoči in 8 oddelki intenzivne terapije, skupno smo pokrili milijon 400 tisoč ljudi,” je povedal član raziskovalne skupine Rok Miklič, dr. med., iz SB Novo mesto.
Česar ne merimo, ne moremo izboljšati
Kot enega ključnih izzivov so zdravniki izpostavili pomanjkanje stalnega nacionalnega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev. Čeprav je Slovenija v študiji EuReCa THREE uspešno zbrala podatke o 294 primerih in pokrila 71 odstotkov prebivalstva, še vedno nima trajne strukture za sistematično zbiranje teh podatkov. “Kar ne meriš, tega ne moreš izboljšati,” je poudaril Petravić in dodal, da bi z digitalizacijo in stalnim zbiranjem podatkov lahko še naprej izboljševali preživetje bolnikov.
Znanje, ki rešuje življenja
Kot drugo pomembno izboljšanje pa so zdravniki omenili uvedbo obveznega učenja oživljanja v osnovne in srednje šole. Slovenski reanimacijski svet je imel že več sestankov o tej temi z odločevalci, saj je obvezno učenje oživljanja v številnih državah dokazano povečalo stopnjo oživljanja in preživetja po srčnih zastojih. “Tako kot na Norveškem bi morali tudi Sloveniji otrokom omogočiti, da se naučijo temeljnih postopkov oživljanja, saj je to znanje, ki rešuje življenja,” je poudaril prof. dr. Strnad.
Imamo veliko defibrilatorjev, vendar velik delež ni izpravnih, ker …
Profesor dr. Strnad je še povedal, da je v Sloveniji sicer veliko defibrilatorjev, vendar je njihova dejanska uporaba še vedno nizka. “Po podatkih iz EuReCa THREE so v Sloveniji uporabili AED v približno 20 odstotkih; vendar je treba poudariti, da so v večini teh primerov AED uporabili prvi posredovalci (v Sloveniji prostovoljni gasilci) in ne očividci. In pri tem imamo še veliko prostora za napredek, da bi več očividcev uporabilo AED, zato pa moramo ljudi ustrezno usposobiti npr. z obveznim izobraževanjem v šolah.“
Prof. dr. Strnad je še opozoril, da kljub znatnim finančnim vlaganjem in donacijam AED-jev ti pogosto niso nameščeni tam, kjer bi bili najbolj potrebni, torej v stanovanjskih blokih, manjših krajih, kjer ljudje živijo (kjer so doma), saj se dve tretjini zastojev zgodita doma. Poleg tega številni defibrilatorji nimajo “skrbnika” – nekoga, ki bi skrbel, da je defibrilator ves čas izpraven. Predlagal je, da bi bilo treba narediti smernice in strategijo, kako AED-je prestaviti na ključne lokacije, kjer bi lahko z najmanjšimi vložki dosegli največ življenjskih koristi.
Na koncu so se raziskovalci zahvalili vsem reševalcem, regionalnim koordinatorjem, dispečerjem, zdravnikom, študentom in sodelujočim bolnišnicam, ki so omogočili, da se je Slovenija ponovno zapisala med države z najboljšimi rezultati preživetja po srčnem zastoju.
