V samoobrambnem razmišljanju ali pa zaradi zatiskanja oči se marsikdo tolaži, da ga bolezen ne more prizadeti.
“Saj sem vendar še med mlajšimi, živim kar zdravo in nimam preveč pregreh,” je ena tipičnih misli, ko nanese pogovor na infarkt.
Nevarnost se sicer res povečuje z nekaterimi zunanjimi dejavniki, na katere nimamo vpliva. Tako so infarktu bolj izpostavljeni moški kot ženske. Nevarnost narašča tudi s starostjo – pri moških se poveča po 45. letu, pri ženskah po 55. oziroma po nastopu menopavze. Pomemben dejavnik so tudi dedni vplivi: če so doživeli infarkt vaši predniki, ste v primerjavi s tistimi, ki take družinske zgodovine nimajo, bolj ogroženi.
A če se v zgornjem odstavku niste našli, še ne pomeni, da ste varni. Da se zaradi strdka zamaši ena od arterij, ki skrbi za prekrvitev in prehrano srčne mišice, kar je “tehnični opis” infarkta, namreč vplivajo tudi številni drugi dejavniki.
Bi vas moralo skrbeti? S tem hitrim vprašalnikom lahko ocenite, kako tvegano živite.
Kako zdravo živite?
Predvsem življenjski slog lahko usodno vpliva na pojav infarkta. Se premalo gibljete, se radi razvajate s soljeno in mastno hrano, ste pretežki? Kadite ali prepogosto posežete po alkoholnih pijačah? Vse to močno vpliva na zdravje. Samo alkohol po opozorilih NIJZ vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj v telesu, med njimi močno tudi na srčni infarkt.
Škodljivi dejavniki se pri boleznih srčno-žilnega sistema seštevajo in nabirajo skozi čas. Nekateri se pokažejo v zvišanem holesterolu ali krvnem tlaku, nemalokrat pa se dolgo časa lahko skrivajo tudi “pod radarjem”. Nezdravo prehranjevanje se začne že v rani mladosti, z začetkom službe marsikdo postavi na stranski tir tudi gibanje. Nato pa se pridruži še ena največjih sodobnih groženj za zdravje – stres. Ta sicer infarkta ne povzroči neposredno, povzroči pa visok krvni tlak in utrip, hitre tokove in vrtinčenje krvi v žilah ter vnetje žilnih sten. Vse to je “recept” za srčni infarkt.
Stran od cigaret!
Eden dejavnikov, ki najbolj vplivajo na povečano nevarnost za infarkt, je kajenje. Čeprav delež kadilcev pada, je v Sloveniji med odraslimi še vedno slaba četrtina kadilcev. Pri teh je nevarnost, da bo doživel infarkt, 2- do 4-krat večja kot pri nekadilcu. Z vdihovanjem dima vašega cigareta pa se možnost infarkta za 20 do 30 odstotkov poveča tudi pri pasivnih kadilcih.
V nadaljevanju preberite, kakšni so znaki srčnega infarkta in kako ob njem pravilno ukrepate ter si oglejte tudi posnetek webinarja, na katerem so o srčnem infarktu spregovorili strokovnjaki.
