“Že par mesecev se dobesedno neprestano srbim po celem telesu. Koža me srbi povsod, na njej pa ne opazim ničesar nenavadnega. Včasih zjutraj vstanem vsa popraskana, celo do krvi, in se mi ne zdi normalno, da se očitno praskam tudi v spanju. Čez dan je enako – le da se lahko še nekako nadzorujem. Postaja nevzdržno, ” vprašanje uporabnice na forumu Med.Over.Net
Podobne izkušnje delijo tudi drugi uporabniki: “Tudi sama sem imela isti problem. Koža je bila obupna, izgledala sem, kot da imam garje. Šele dermatologinja mi je pomagala – z zdravili in negovalnimi kremami. Po enem tednu je bilo skoraj v redu, po 40 dneh pa je srbenje povsem izginilo.”
In še ena zgodba, ki kaže, kako dolgotrajna in ponavljajoča je lahko težava: “Že četrto leto se mi vsako jesen pojavi močno srbenje kože. Občutek imam, kot da me zbada nešteto igel. Srbi tako močno, da se spraskam do krvi. Poskusila sem različna zdravila in mazila, a brez uspeha. Spomladi težave izginejo – do naslednje jeseni.”
To niso osamljeni primeri, temveč resnična vprašanja bralcev, ki se z dolgotrajnim srbenjem soočajo iz dneva v dan – pogosto brez jasnega vzroka in brez olajšanja. Prav zato je pomembno razumeti, kaj se pri takšnem srbenju sploh dogaja v telesu.
Včasih je nedolžno in mine samo od sebe, drugič pa vztraja tako dolgo, da nam ne da spati. Magister farmacije Bojan Madjar, koordinator projekta farmacevtske skrbi “Vprašaj o svojem zdravilu” pri Lekarniški zbornici Slovenije, iz Pomurskih lekarn, pojasnjuje, da dolgotrajno srbenje – pruritus – ni vedno samo neprijetnost. Lahko je znak, da se v telesu dogaja nekaj več.
Kaj se dogaja v koži, ko nas srbi
V koži imamo živčne končiče, ki se odzivajo na različne dražljaje. Ko se aktivirajo, signal potuje po živcih v možgane, kjer srbenje zavestno zaznamo. Veliko ljudi pomisli na histamin in alergije, a pri dolgotrajnem srbenju vzrok pogosto ni v tem. Gre lahko za vnetje, poškodovane živce ali porušeno kožno bariero. Zato antihistaminiki pogosto ne pomagajo.
Praskanje sicer začasno olajša, a ima svojo ceno. Poškoduje kožo, sproži vnetje in okrepi signal, kar vodi v začaran krog – več kot se praskamo, bolj nas srbi.
Pojavi se lahko brez rdečine in izpuščaja
Kljub splošnemu prepričanju koža pri srbenju ni vedno spremenjena. Pruritus se lahko pojavi brez rdečine ali izpuščaja. To ljudi pogosto zavede. Pri drugih se zaradi praskanja razvije rdečina, zadebeljenja ali ranice. Nekateri občutijo zbadanje ali mravljinčenje – to kaže na živčni izvor težave. Srbenje je lahko lokalno ali po vsem telesu, slednje pogosteje nakazuje sistemski vzrok.
Suha koža je najpogostejši vzrok
Magister izpostavlja, da je najpogostejši vzrok povsem preprost: suha koža. To je še posebej značilno pri starejših, pozimi, v ogrevanih prostorih in ob pogostem tuširanju z vročo vodo. Ko koža izgublja vlago, postane občutljivejša. A srbenje je lahko tudi del kožnih bolezni kot so atopijski dermatitis, luskavica, glivične okužbe, garje ali koprivnica. V teh primerih ima srbenje jasen vzrok v vnetju ali okužbi kože.
V takšnih primerih je ključna dosledna in redna uporaba ustreznih emolientov oziroma vlažilnih krem, saj gre za osnovni in klinično najučinkovitejši ukrep pri suhi koži in pruritusu brez znakov vnetja. Pravilno izbrani emolienti pomagajo obnoviti kožno bariero, zmanjšujejo izgubo vlage in s tem tudi srbenje.
Kadar vzrok ni na koži
Dolgotrajno srbenje brez vidnih sprememb lahko kaže na težave v telesu. Pojavlja se pri boleznih jeter, ledvic, motnjah ščitnice ali pomanjkanju železa. Redkeje je lahko zgodnji znak nekaterih rakov, zlasti limfomov.
“Zato srbenja, ki traja dolgo in nima očitnega vzroka, ne smemo kar odpisati,” opozarja Madjar. Tudi stres, tesnoba in depresija lahko okrepijo srbenje. Nekatera zdravila – opioidi, statini, antibiotiki, hormoni – ga lahko povzročijo kot stranski učinek.
Kaj lahko naredimo sami
Pri blažjih težavah lahko sami poskrbimo za nekaj osnov:
- Kratke, mlačne prhe, blaga mila brez dišav, redna in dolgotrajna uporaba vlažilnih in negovalnih krem, izogibanje volni in sintetiki, zmanjšanje alkohola in vročine.
- Pripravki z mentolom lahko začasno pomagajo. Pri alergijskem srbenju so uporabni antihistaminiki, pri glivicah protiglivična sredstva.
Vloga farmacevta
Farmacevt je pogosto prvi strokovnjak, ki oceni težavo in presodi, ali je samopomoč smiselna. Njegova vloga ni samo v izbiri izdelka, ampak tudi v prepoznavanju opozorilnih znakov. Srbenje je lahko nedolžno – ali pa tihi signal, da telo potrebuje pozornost.
Pomemben vir preverjenih informacij je tudi projekt Vprašaj o svojem zdravilu, ki poteka pod okriljem Lekarniške zbornice Slovenije. V okviru projekta lekarniški farmacevti prebivalcem po vsej Sloveniji nudijo strokovne odgovore o pravilni in varni rabi zdravil ter svetujejo ob različnih zdravstvenih težavah.
Projekt Vprašaj o svojem zdravilu je nastal iz prizadevanj lekarniških farmacevtov, da pacientom zagotovijo objektivne, neodvisne in strokovne informacije o zdravilih. Na razumljiv način pojasnjujejo, kako zdravila delujejo, zakaj so predpisana in kako jih pravilno uporabljati. Cilj projekta je, da posamezniki bolje razumejo svoja zdravila, kar prispeva k varnejšemu in učinkovitejšemu zdravljenju.
Kdaj k zdravniku
“V lekarni lahko svetujemo, a obstajajo meje,” poudarja farmacevt. K zdravniku je treba, če:
- srbenje traja več kot šest tednov
- se razširi po vsem telesu
- izrazito moti spanec
- ni vidnih sprememb na koži
- spremljajo ga utrujenost, hujšanje ali rumena koža
- se pojavi po uvedbi novega zdravila
- sumimo na garje ali glivice
Celoten prispevek magistra farmacije Bojana Madjarja je na voljo TUKAJ.
