Danes se praktično ne moremo izogniti prehranskim nasvetom. Prijatelji, družina, osebni trenerji, vplivneži s spleta, blogerji, podcasti, kuharske oddaje in celo reklame nas nenehno obveščajo, kaj bi morali jesti in česa ne.
Pogosto se omenjajo t.i. superživila, ki obljubljajo skoraj čudežne učinke na zdravje in počutje – chia semena, reiši goba, spirulina, cvetni prah, goji jagode, ginseng… Toda ali res obstaja bližnjica do zdravja? Kaj o tem pravi znanost?
Kaj sploh je superživilo?
Izraz superživilo se pogosto uporablja v javnosti, a v resnici nima nobene uradne, znanstveno potrjene definicije, pišejo na spletni strani Spar Slovenija v rubriki Več vem, bolje jem.
Najpogosteje gre za marketinški izraz, s katerim se posameznim živilom pripisujejo nadpovprečne, včasih tudi pretirano poudarjene zdravstvene koristi.
Čeprav so mnoga živila, ki jih pogosto uvrščamo med superživila, zelo hranilno bogata in vsebujejo vitamine, minerale, vlaknine in antioksidante, strokovnjaki opozarjajo, da nobeno živilo ne more zagotoviti dobrega zdravja, če zanemarjamo druge vidike zdravega življenjskega sloga.
Katera živila uvrščamo med superživila?
Na spletni strani Spar Slovenija med živila, ki najbolj izstopajo po visoki vsebnosti posameznih hranil in bioaktivnih spojin, med drugim prištevajo:
- goji jagode, açaí jagode, avokado, borovnice, camu camu, robide, pitajo, ajdo, kvinojo, kakav, baobab, oves, ingver, kurkumo, sladek krompir, ohrovt, reiši gobo, mangostan, cvetni prah, matcha čaj, konopljino seme in laneno seme.
Mnoga od zgoraj naštetih živil so eksotična, vendar imamo tudi v Evropi povsem ustrezne, hranilno bogate alternative.
“Med t.i. superhrano bi lahko uvrstili številne lokalno pridelane vrste sadja in zelenjave, a se ime uporablja predvsem za živila, ki so na našem trgu relativno nova,” pišejo strokovnjaki s portala Prehrana.si in poudarjajo, da se številna od zgoraj naštetih živil v deželah, od koder izvirajo, pojavljajo kot povsem normalna živila.
Od teorije k praksi
Nobeno živilo samo po sebi ne zagotavlja zdravja, zato se je smiselno osredotočiti na raznoliko in uravnoteženo prehrano. V praksi to pomeni, da vključevanje eksotičnih superživil, ki se po podatkih s Prehrana.si oglašujejo kot skorajda nujen dodatek k “s hranili osiromašeni prehrani”, ni nujno.
Pomembno je, da jedilnik vključuje:
- Raznoliko zelenjavo, bogato z vitamini, minerali in vlakninami,
- sezonsko sadje, ki je hranilno bogatejše od uvoženega,
- polnovredna žita, ki pozitivno vplivajo na prebavo in energijo,
- stročnice, ki so odličen vir rastlinskih beljakovin, vlaknin in mineralov in
- kakovostne maščobe, ki podpirajo zdravje srca in možganov.
Če so nam všeč in so dostopna, lahko za raznolikost obrokov dodamo tudi eksotična superživila, vendar ta niso niti pogoj, niti zagotovilo za dobro zdravje.
Iskanje hitrih rešitev
Mnogi iščemo bližnjice do bolj zdravega telesa in privlačnega videza – več energije, močnejši imunski sistem, popolna poletna postava, telo brez toksinov in boljše splošno počutje –, a hitrih rešitev ni.
Za dolgoročno zdravje, dobro počutje in zdrav videz je ključna celostna skrb zase. To vključuje uravnoteženo prehrano, zadostno hidracijo, redno gibanje, kakovosten spanec, učinkovito obvladovanje stresa, skrb za mentalno zdravje in redno spremljanje zdravja na preventivnih zdravniških pregledih.
Viri:
- Miti in resnice o superživilih. Prehrana.si, dostopno na: https://www.prehrana.si/clanek/173-miti-in-resnice-o-superzivilih. Zadnji dostop: januar 2026.
- So superživila le marketinški mit ali za njimi stoji tudi znanost? Spar, dostopno na: https://www.spar.si/promocije-in-projekti/aktualni-projekti/vec-vem-bolje-jem/so-superzivila-le-marketinski-mit-ali-za-njimi-stoji-tudi-znanost. Zadnji dostop: januar 2026.
