V Sloveniji naj bi živelo nekaj več kot tisoč oseb, okuženih s HIV, približno desetina jih za svojo okužbo ne ve. Velika večina okuženih se zdravi s protiretrovrusnimi zdravili, in imajo nezaznavno virusno breme – to pomeni, da ne morejo okužiti drugih. Letos do 02. novembra je bilo prijavljenih 27 novih diagnoz okužbe s HIV (v lanskem letu 42). Je pa v letu 2025 število heteroseksualno prenesenih okužb prvič preseglo število okužb v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), ki ima sicer nesorazmerno veliko okužb. Letos je bilo postavljenih tudi 8 diagnoz aidsa. Zaradi dobrega zdravljenja je v zadnjem desetletju zaradi aidsa umrlo zelo malo oseb.
40. obletnica organiziranega odziva in Komisije za aids
Letos v Sloveniji zaznamujemo 40-letnico organiziranega odziva na epidemijo okužbe s HIV oziroma aidsa, piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ob tej priložnosti je Ministrstvo za zdravje podelilo priznanja za pomemben doprinos k uspešnemu preprečevanju in obvladovanju okužb s HIV najbolj dejavnim članom Komsije za aids in nevladnim organizacijam, ki že dolga leta uspešno sodelujejo na področju obvladovanja te okužbe.
“Iz obdobja negotovosti, strahu in stigme smo prešli v dobo znanja, preventive in učinkovitega zdravljenja, ki osebam z diagnozo HIV omogoča dolgo in kakovostno življenje. To je izjemen dosežek,” je povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Cilj je: Proti ničli
V Sloveniji je bila Komisija za aids ustanovljena še pred prvim zabeleženim primerom aidsa pri nas – leta 1985. Tudi to je razlog, da je Slovenija v svetovnem vrhu pri uresničevanju Globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) “Proti ničli”.
V Sloveniji:
- 90 odstotkov okuženih s HIV ve za svojo okužbo,
- 90 odstotkov okuženih prejema ustrezno zdravljenje in
- pri 90 odstotkih zdravljenih je doseženo stanje, ko virus v krvi ni več zaznaven.
- S testiranjem nosečnic se preprečuje prenos okužbe z matere na otroka.
Do uspehov s sodelovanjem
“V obdobju, ko še ni bilo zdravil in je bila primarna preventiva najpomembnejša strategija preprečevanja HIV/aidsa, je NIJZ izvajal nacionalne medijske kampanje in številne odmevne aktivnosti, vključno s promocijo kondoma po vsej Sloveniji Tudi danes skupaj s številnimi partnerji skrbimo ne le za ozaveščanje in preprečevanje novih okužb, temveč tudi za širjenje znanja, zmanjševanje strahu in stigme ter krepitev zavedanja, da je zdravje skupna odgovornost. Pri tem so nevladne organizacije naši nepogrešljivi partnerji. Ne delujemo vzporedno – delujemo skupaj. Oni prinašajo glas skupnosti, izkušnje in občutljivost za potrebe ljudi, ki jih javni sistemi včasih težje dosežejo. Mi pa uresničujemo naloge, ki zahtevajo nacionalno usklajenost, koordinacijo in analitiko. Prav ta povezava je razlog, da slovenski odziv na HIV ostaja tudi po štirih desetletjih povezan, celosten in usmerjen v človeka”, je povedal generalni NIJZ izr. prof. dr. Branko Gabrovec.
Priznanja so prejeli:
Prim. Dunja Piškur Kosmač, upokojena epidemiologinja, je bila leta 1985 imenovana za članico prve skupine, ki naj bi preučila vprašanja glede aidsa. Bila je prva predsednica slovenske Komisije za aids pri Ministrstvu za zdravstvo in je tudi koordinirala pripravo prvega Nacionalnega programa za preprečevanje in obvladovanje aidsa v Republiki Sloveniji 1995 – 2000.
Doc. dr. Ludvik Vidmar, upokojeni specialist interne medicine in infektologije, je bil pionir na področju obravnave HIV-pozitivnih bolnikov v Sloveniji.
Prof. dr. Miha Likar (posmrtno), nekdanji predstojnik Katedre za mikrobiologijo in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Ljerka Glonar (posmrtno) je bila leta 1985, ko so bili v Sloveniji prepoznani prvi primeri okužbe s HIV med hemofiliki, zaposlena na Republiškem zavodu za transfuzijsko medicino. Leta 1986 je v Sloveniji uvedla testiranje vseh krvodajalcev na označevalce okužbe s HIV.
Prof. dr. Irena Klavs, specialistka epidemiologije in javnega zdravja, dolgoletna raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je od samega začetka pripravljala javnozdravstvena priporočila za ukrepanje, ki so temelj odziva na epidemijo HIV v Sloveniji.
Prof. dr. Janez Tomažič, specialist infektologije, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo, zaposlen v Ambulanti za HIV na UKC LJ, je svojo več kot 30-letno klinično in raziskovalno pot močno posvetil področju HIV/aids.
Prof. dr. Mario Poljak je na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo vzpostavil Laboratorij za molekularno mikrobiologijo ter Slovenski referenčni laboratorij HIV/aids, ki ga vodi od leta 1993.
Prim. Evita Leskovšek, vodja preventive za ranljive skupine na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dolgoletna koordinatorica zdravstvene vzgoje za HIV/aids, je sodelovala pri snovanju pomembnih prvih kampanj, si prizadevala za preprečevanje stigme in sodelovala pri snovanju programov v zaporih, med injicirajočimi uporabniki drog in drugimi ranljivimi skupinami.
Prof. dr. Mojca Matičič, vodja Enote za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter vodja Ambulante za spolno prenosljive okužbe v UKCL, vodi multidisciplinarno Nacionalno strokovno skupino za virusne hepatitise Slovenije.
Mojca Gobec je bila med letoma 2008 in 2020 generalna direktorica direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, že skoraj dve desetletji pa je tudi članica Komisije za aids ter skoraj tako dolgo tudi njena predsednica. V tej vlogi je bila odgovorna za strategije in sisteme obvladovanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni, za promocijo zdravja ter za ključne preventivne programe.
Društvo ŠKUC Programi preprečevanja HIV-a med skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, se pri ŠKUC Magnusu izvajajo že 40 let. ŠKUC združuje zagovorništvo za človekove pravice in skrb za zdravje.
Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra Aktivnosti za preprečevanje okužbe s HIV sodijo med njihove temeljne aktivnosti že vse od ustanovitve. Leta 2009 zaradi vizije Mihe Lobnika vzpostavijo testiranje na HIV in nekatere druge okužbe v skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, preko katerega se danes letno testira nekaj tisoč uporabnikov.
Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma Društvo Stigma ključno prispeva k uspešnemu obvladovanju epidemije znotraj skupnosti uporabnikov drog od zgodnjih začetkov. Njihove aktivnosti predstavljajo ključni element učinkovite javnozdravstvene strategije.
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico Na področju preprečevanja okužbe s HIV je aktivno že dobrih 20 let, od leta 2005, odkar deluje program Pamet v roke, kondom na glavo. Preko svojih aktivnosti želi doseči večje poznavanje, razumevanje, vidnost, ozaveščenost in zastopanost kvir oseb ter se tako boriti proti njihovi diskriminaciji.
Več o tem lahko preberete na spletni strani NIJZ: Slovenija je zgodba o uspehu: 40-letnica uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji.
