Po besedah prof. dr. Irene Klavs, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so letos do 20. novembra zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV ter 12 primerov okužbe s HIV pri osebah, ki so se letos začele zdraviti ali so zdravljenje nadaljevale v Sloveniji, diagnozo pa so prejele že prej v tujini. Letos so umrle tri osebe z okužbo s HIV, od tega ena zaradi aidsa. Število okužb z virusom HIV v Sloveniji tako ostaja relativno nizko.
Nezaščiteni spolni odnosi so najpogostejši način prenosa
Najpogostejši način prenosa virusa HIV so še vedno nezaščiteni spolni odnosi. Pogostost okužb je nesorazmerno visoka med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, čeprav so absolutne številke še vedno relativno nizke. To lahko pripišemo uspešni kombinaciji preventivnih ukrepov, med katerimi so pogosto testiranje, takojšnje zdravljenje, predizpostavitvena profilaksa (PrEP) ter poizpostavitvena profilaksa (PEP), je poudarila Klavsova.
Med letos evidentiranimi primeri jih je bilo 19 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, 12 med heteroseksualnimi osebami, pet primerov pa ni bilo mogoče jasno opredeliti glede na najverjetnejši način prenosa. Med uporabniki drog, nosečnicami in otroki letos ni bilo zabeleženih novih diagnoz.
Desetina okuženih ne ve za okužbo
“Ocenjujemo, da v Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb z virusom HIV, od tega jih približno ena desetina ne ve, da so okuženi. Velika večina tistih z znano okužbo, več kot 90 odstotkov, prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo, kar pomeni, da ne morejo prenesti okužbe na druge. Lahko smo zadovoljni, ker nam relativno dobro uspeva preprečevati in obvladovati širjenje okužbe,” je pojasnila Klavsova.
Kljub temu je opozorila, da je v Sloveniji približno polovica diagnoz še vedno poznih. Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bilo takšnih diagnoz letos devet, med preostalim prebivalstvom pa sedem. Pozna diagnoza pomeni zamujeno priložnost za zgodnje in uspešnejše zdravljenje ter učinkovitejše preprečevanje nadaljnjega širjenja okužbe.
Še vedno prisotna stigma in diskriminacija
Infektolog prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., iz Klinike za vročinska stanja in infekcijske bolezni UKC Ljubljana, je izpostavil pomen strategije opolnomočenja oseb s HIV, ki izboljša rezultate celovite oskrbe. Pri tem je poudaril pomen vrstniških mrež, ki zmanjšajo občutek osamljenosti za osebe s HIV. Pomembno je tudi preprečevanje, presejevanje in zgodnje zdravljenje, je dodal.
Kljub napredku pa sta stigma in diskriminacija v naši družbi še vedno močno prisotni, je še opozoril prof. dr. Tomažič. Posebej je izpostavil strategijo Nezaznavnost je enako neprenosljivost. Namen te strategije je ključne skupine in širšo javnost informirati o dejstvu, da osebe, ki se učinkovito zdravijo in imajo nezaznavno količino virusa v krvi, okužbe ne morejo prenašati na druge.
Vodilni pri izvajanju testiranj
Testiranje za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, že 15 let organizira tudi društvo Legebitra, kjer so letos do konca oktobra opravili 1.751 testov. Od leta 2009, ko se je testiralo zgolj 50 oseb, pa do oktobra letos, so skupno testirali 14.748 oseb. Tako je Legebitra že vrsto let vodilna pri izvajanju testiranj v primerjavi s slovenskimi klinikami, kjer izvajajo anonimna testiranja, je pojasnil predstavnik Legebitre Sebastjan Sitar.
Letos so s pomočjo projekta Expand, ki ga izvajajo skupaj z Društvom za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, Slovensko Filantropijo ter Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, testiranje še razširili na dodatne ranljive skupine. Med njimi so spolne delavke, migranti in uporabniki drog. Od januarja do konca oktobra so v okviru projekta na HIV, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe testirali 392 oseb iz teh ciljnih skupin ter prepoznali 56 različnih okužb.
Seznam lokacij za testiranje v vseh regijah, je dostopen na spletni strani Ministrstva za zdravje.
