Tako opozarja specialistka infektologije in intenzivne medicine doc. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med., vodja Cepilnega centra UKC Ljubljana, ki pravi, da tudi študente medicine in zdravnike, ki nimajo toliko stika z infektologijo, učijo kdaj naj nujno pomislijo na morebitno okužbo osrednjega živčevja, saj te zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo: “Če sta glavobolu in povišani telesni temperaturi pridružena otrdel vrat ter motnja zavesti, je treba pomisliti na možnost meningitisa ali encefalitisa. Ob sumu naj se nemudoma poišče zdravniška pomoč.“
Razlike med meningitisom in encefalitisom
Kot pojasnjuje dr. Nina Grasselli Kmet, meningitis pomeni vnetje možganskih ovojnic, encefalitis je pa vnetje možganovini. Najpogostejši povzročitelj meningitisa so bakterije (v redkejših primerih lahko tudi virusi in še redkeje glive ter paraziti), najpogostejši povzročitelji encefalitisov pa so virusi.
Proti nekaterim povzročiteljem okužb osrednjega živčevja se lahko cepimo in to je najboljša zaščita proti invazivnemu poteku bolezni, ki je lahko smrtno nevarna in lahko pušča tudi dolgotrajne posledice
pravi doc. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med.
Najpogostejši povzročitelji gnojnega (biogenega) meningitisa:
- Streptococcus pneumoniae (poljudno pnevmokoki). Pnevmokokni meningitis je razvitih državah najpogostejši. Kljub antibiotičnem zdravljenju ima visoko smrtnost (do 30 odstotkov). S cepljenjem se lahko v dobri meri prepreči. V breme zavarovalnice se lahko cepijo otroci (do petega leta starosti) in imunsko oslabljene osebe; sicer pa je na voljo tudi samoplačniško.
- Neisseria meningitidis (poljudno meningokoki). Pogosteje zbolevajo mlajše in imunsko oslabljene osebe. Umrljivost pri meningokoknem meningitisu je med pet in deset odstotkov. Proti določenim skupinam meningokoknih okužb se lahko cepi. Do cepljenja v breme zavarovalnice so upravičeni ljudje vseh starosti s pomanjkanjem komplementa (tudi zaradi jemanja zdravil), ljudje brez vranice ali z boleznimi, pri katerih je delovanje vranice oslabljeno (denimo anemija srpastih celic) ter ljudje po presaditvi krvotvornih matičnih celic.
- Haemofilus influenzae tipa b. Okužbe s to bakterijo so se izrazito zmanjšale v zadnjih 25 letih, in sicer, ker je bilo leta 2000 v Sloveniji uvedeno obvezno cepljenje otrok proti tej bakteriji.
- Listeria monocytogenes. Okužba s to bakterijo se pogosteje pojavlja pri starejših in imunsko oslabljenih osebah, ki jih je pa zaradi napredka v medicini vedno več (včasih ljudem s številnimi boleznimi niso mogli pomagati, danes pa marsikdo kljub bolezni lahko živi). Umrljivost je pri listerijskem meningitisu med najvišjimi, znaša več kot 30 odstotkov.
- Streptococcus agalactiae. Je najpogostejši vzrok gnojnega meningitisa pri otrocih, mlajših od 3 mesecev.
- Escherichia coli. Pojavlja se predvsem pri novorojencih, zlasti nedonošenčkih, ki se lahko okužijo ob porodu preko materine flore.
Najpogostejši povzročitelji encefalitisov:
- Virus klopnega meningoencefalitis (KME). Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi. Umrljivost je 1 – 2 odstotka, prepreči pa se lahko s cepljenjem. Do cepljenja iz naslova zavarovanja so upravičeni eno leto stari otroci in osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let. Trenutno poteka tudi cepljenje zamudnikov. Preberite več o klopnem meningoencefalitisu.
- Virus herpes simpleks lahko povzroči herpetični encefalitis. Gre za redkejši encefalitis, ki pa ima zelo visoko umrljivost: če ni zdravljen, je umrljivost do 70-odstotna, pri zdravljenem pa do 30-odstotna. Zbolevajo otroci in odrasli. Zelo je pomembno, da v primeru labialnega herpesa (herpes na ustnici) ne obiskujemo novorojenčkov, da jim ne prenesemo okužbe.
