Presejalni Program Svit praznuje 15 let in z njim vsi, ki jim je rešil življenje. Od začetka delovanja programa leta 2009 do konca leta 2023 je bilo analiziranih več kot 2.306.000 kompletov vzorcev blata, v pooblaščenih kolonoskopskih centrih pa je bilo pri udeležencih s pozitivnim presejalnim testom izvedenih več kot 136.280 kolonoskopij. Odkrili so več kot 4.100 rakov debelega črevesa in danke in pri več kot 31.700 osebah odstranili predrakave spremembe.
Zakaj so presejalni programi pomembni?
Po podatkih Registra raka je sodelovanje v Programu Svit zmanjšalo število novih rakov debelega črevesa in danke, ki je trenutno peti najpogosteje odkriti rak v Sloveniji in ne več drugi, kot pred uvedbo programa.
Rak, ki ga odkrijejo v zgodnejših fazah in preden se pojavijo simptomi, je lažje ozdravljiv – takih je v Programu Svit 60 odstotkov, kar izboljšuje in podaljšuje življenje bolnikom, z odkrivanjem in odstranjevanjem predrakavih sprememb pa preprečimo nastanek raka.
“Odzivnost na vabila se nam spet viša, kar je bilo značilno ves čas delovanja programa z izjemo obdobja pandemije covida-19 – takrat je naš program skoraj ves čas deloval nemoteno, a se je vedenje ljudi zaradi strahu pred stiki spremenilo. Pozitivni rezultati, dobra prepoznavnost Programa Svit in zavedanje, da smo za svoje zdravje najprej odgovorni posamezniki sami, nas motivirajo, da si postavljamo cilje še više: doseči želimo 70-odstotno odzivnost in zmanjšati razkorak med odzivom žensk in moških, ki je kar 11 odstotkov slabši,” je povedala vodja programa, dr. Dominika Novak Mlakar.
Nekaj zanimivosti
- V Program Svit je bilo v 2023 povabljenih dobrih 318.000 oseb, odzivnost na vabila je bila 65-odstotna. Odzivnost v Sloveniji je najvišja v kranjski zdravstveni regiji – 68,8-odstotna, najnižji odstotek beležijo v koprski regiji, 61,9 %.
- Odzivnost po letih, zaznamovanih s pandemijo covida-19, zopet raste, a je odzivnost moških kar za 11 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk.
- Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 94,6 odstotka oseb negativen, 5,4 odstotka oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa.
- V okviru programa je bilo opravljenih 9.941 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih po Sloveniji.
- Presejane je bilo 60,81 odstotka povabljene populacije.
“Ko zbolijo, vsi jokajo”
Svitov ambasador Bojan Cizel se je po uspešno ozdravljenem raku na debelem črevesu vrnil v službo. Pripoved o svoji izkušnji s Programom Svit začne z nekoliko presenetljivo izjavo: “Na začetku Svitovega vabila nisem jemal resno.” Več let se nanj ni odzval, zaradi spleta okoliščin pa je na koncu le oddal vzorce blata, kar mu je najverjetneje rešilo življenje. Zaradi odkrite krvi v blatu so mu dovolj zgodaj odkrili raka in ga tudi pozdravili. “Glede na svojo izkušnjo zdaj lažje govorim tudi s skeptiki, ki pomembnosti sodelovanja v Svitu oporekajo ali si ne vzamejo časa, da bi to pomembnost prepoznali in posledično sodelovali.”
Mlajši moški, stari med 50 in 55 let, so po podatkih programa najslabše odzivni.
Silvestra Brodnjak je Svitova ambasadorka že vrsto let. Z žalostjo v očeh ugotavlja, da je v tem času izgubila kar nekaj prijateljev in znancev, ki boja z zahrbtnim rakom debelega črevesa niso preživeli. Aktivno se udeležuje srečanj in prireditev, kjer ima možnost, da spregovori s starejšimi sogovornicami, saj so tudi ženske med 70 in 74 letom med slabše odzivnimi.
Lani se je ambasadorjem Svita pridružila Korošica Majda Gros, ki poudarja: “Pomembno je, da narediš prvi korak, ki te nič ne stane in ne zahteva veliko dela. Ne pa da, potem ko zbolijo, vsi jokajo – jaz pravim, jokati po toči je prepozno – odzovi se pravi čas!”
Program Svit pri navidezno zdravih osebah v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.
