Prisotni so bili strokovnjaki iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in zavoda za zaposlovanje ter predstavniki občin, policije. Do sedaj se je reševanje problematike alkohola pogosto uvrščalo le v zdravstveni sektor, čeprav to področje presega samo zdravstveni vidik.
Na SOPA zato povezujejo še socialni in nevladni sektor ter lokalne skupnosti, saj je to edini način, da dosežemo dolgoročne spremembe v družbi. Slovenija potrebuje takšen celostni pristop, saj je močno prisotna t. i. mokra kultura, kjer mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim nudijo užitek, pomenijo družbeno vezivo ter so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Prisotna je torej visoka stopnja pitja alkohola, ki je družbeno sprejet.
Na SOPA tako začenjajo sistematično pot, kako odpraviti oz. zmanjšati negativne posledice tveganega in škodljivega pitja ter skupaj narediti korake k zdravemu življenjskemu slogu vseh nas.
Kaj se spreminja v sistemu
Odnos do pitja alkohola v Sloveniji je potrebno nagovarjati celovito, če želimo dolgoročno doseči rezultate in vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji. SOPA v tem smislu povezuje in združuje že omenjene predstavnike in strokovnjake z različnih področij, ki bomo združili moči in na terenu izvajali pilotni pristop SOPA. Slednji se začne izvajati letos jeseni. Izvajalci iz različnih delov Slovenije so se tako pred izvajanjem pilota sestali na skupnem srečanju ter izmenjali svoje dosedanje izkušnje, predstavili svoje aktivnosti v okviru pristopa, se med drugim pogovarjali tudi o pomenu kulturnih kompetenc pri svojem delu ter dogodek izkoristili za dodatno medsebojno povezovanje.
Predstavnica Ministrstva za zdravje z Direktorata za javno zdravje Jožica Poličnik je poudarila, da bomo v Sloveniji v prihodnjih letih z evropskimi sredstvi nadgradili preventivo v osnovni zdravstveni dejavnosti:
“Povečali smo število Centrov za krepitev zdravja iz 3 na 25 pilotnih okolij, 16 na vzhodu in 9 na zahodu. Prav tako je Ministrstvu za zdravje iz evropskih sredstev uspelo zagotoviti 6 milijonov evropskih sredstev za projekt SOPA.”
“Temu primerne so tudi posledice za zdravje in blagostanje ljudi, velika je tudi finančna škoda. Samo v zdravstvu nas posledice škodljive rabe alkohola stanejo v povprečju 153 milijonov evrov na leto, z vključeno ostalo škodo pa se približamo četrt milijarde evrov,”
je zaokrožila.
Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat je poudarila, da skupno preko 600 aktivnih izvajalcev različnih strokovnosti po vsej Sloveniji postavlja močne temelje za projekt, katerega cilj ni samo delo do leta 2020, ampak razmišljajo še dlje. Pristop SOPA želijo nampreč po zaključku projekta uvesti na sistemski ravni, to je tudi eden razlogov, da aktivno sodelujemo z Ministrstvom za zdravje. Spomnila je tudi na zaskrbljujoče številke, saj Slovenija skupaj z državami Evropske unije, Norveške in Švice, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu.
»Poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Slovenija pa izstopa tudi znotraj te regije. V obdobju od leta 2003 do leta 2014 je Slovenija imela višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo in tudi v primerjavi z EU-jem,«
je poudarila direktorica.
»Premikov v družbi in premikov v razmišljanju pri posamezniku, sploh v navadah, ki so v slovenski kulturi močno usidrane, ni lahko delati, a ti premiki so mogoči,«
je zaključila.
Vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola mag. Tadeja Hočevar je predstavila osnovno idejo SOPA, ki je pri vsakem izmed nas vzbuditi pozornost in vprašanje o tem, kakšno je pravzaprav naše pivsko vedenje. Ali z vidika zdravja spijemo preveč alkohola in čez mero, čeprav je to v naši družbi morda sprejemljivo, v določenih situacijah pa celo spodbujeno? Ideja je, da bi imel vsak član skupnosti na voljo vse potrebne informacije o negativnih učinkih čezmernega pitja alkohola, bodisi zase bodisi za svojega bližnjega, prijatelja. Izpostavila je tudi, da najnovejše, prelomne raziskave kažejo, da varna meja ne obstaja, in da katero koli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja in negativne posledice za zdravje ter blagostanje posameznika in širše skupnosti. Pitje alkohola, niti v majhnih količinah, namreč ne predstavlja zdravega načina življenjskega sloga. Na SOPA tako začenjamo sistematično pot, kako odpraviti oz. zmanjšati negativne posledice tveganega in škodljivega pitja ter skupaj narediti korake k zdravemu življenjskemu slogu vseh nas.
Več informacij:
www.sopa.si
Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov
www.brezalkohola.si
