Sindrom nemirnih nog – obstaja rešitev!

Z. Z. , 23. julij 2025
NevrologijaSpanje
Ženska s sindromom nemirnih nog leži v postelji in spi
Foto: Profimedia

Vas ponoči prebudijo nenadzorovani gibi nog ali neprijeten občutek v nogah? Morda gre za sindrom nemirnih nog.

Se vam je že zgodilo, da ste se po dolgem dnevu končno ulegli v posteljo, pripravljeni na zaslužen počitek … potem pa vas je kar naenkrat preplavil neprijeten občutek v nogah? Kot da vam pod kožo nekaj brni in utripa, ta občutek pa lahko spremlja tudi bolečina, srbenje, vlečenje in neustavljiva potreba po premikanju nog. Lahko gre za sindrom nemirnih nog – motnjo, ki lahko negativno vpliva na kakovost vašega življenja. V nadaljevanju boste izvedeli, zakaj do tega pride in kako si lahko pomagate.

Kaj je sindrom nemirnih nog?

Sindrom nemirnih nog je stanje, ki povzroča močno potrebo po premikanju nog. Gre za neprijetne občutke v nogah, ki jih lahko spremljajo, mravljinčenje, utripanje, srbenje ali bolečina.

Čeprav sindrom nemirnih nog ni življenjsko nevaren, lahko močno poslabša kakovost vašega spanca in vpliva na vaš vsakdan. Med pogostimi posledicami so zaspanost, razdražljivost, pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo in spominom, in povečana občutljivost na stres, ki lahko vodi v depresijo ali anksioznost.

Utrujen, neprespan moški sedi za računalnikom v službi in zeha - posledica slabega spanca zaradi sindroma nemirnih nog

Kdo je najbolj izpostavljen sindromu nemirnih nog?

Sindrom nemirnih nog prizadene med sedem in 11 odstotkov prebivalcev zahodnih držav. Čeprav lahko vpliva na posameznike vseh starosti, se simptomi najpogosteje pojavijo po 50. letu, s starostjo pa pogostost še narašča.

Sindrom nemirnih nog je pogostejši pri ženskah kot pri moških, prav tako pa je bolj razširjen med belci v primerjavi z drugimi rasami.

Vzroki sindroma nemirnih nog

Natančni vzroki za pojav sindroma nemirnih nog niso dobro razumljeni, vendar naj bi pomembno vlogo igrali bazalni gangliji, del možganov, ki uravnava gibanje (roza obarvan del na sliki).

Računalniška risba človeških možganov, ki prikazuje nekatere strukture v možganih - roza obarvan del so možganski gangliji, ki uravnavajo gibanje.

Te možganski predeli za delovanje potrebujejo dopamin, zato lahko njegovo pomanjkanje vodi do motenj gibanja in simptoma nemirnih nog.

Raziskave kažejo, da k razvoju sindroma nemirnih nog prispevajo tudi:

  • genetika,
  • pomanjkanje železa,
  • različna zdravstvena stanja, kot so kronična ledvična bolezen, diabetes, Parkinsonova bolezen, revmatoidni artritis, težave s ščitnico ali nosečnost in
  • nekatera zdravila, kot so antihistaminiki, antidepresivi in zdravila proti slabosti.

Med dejavniki, ki lahko sprožijo ali poslabšajo simptome sindroma nemirnih nog, so tudi alkohol, kofein, nikotin, prekomerna telesna teža, nekatera zdravila in vsakodnevni stres.

Zdravljenje sindroma nemirnih nog

Če med počitkom čutite neprijetno potrebo po premikanju nog, ki moti vaš spanec, se posvetujte z zdravnikom.

Sprememba življenjskega sloga kot prva pomoč

Zdravnik vam bo najprej najverjetneje svetoval prilagoditve življenjskega sloga. Ključni ukrep je odstranitev ali omejitev dejavnikov, ki lahko simptome poslabšajo – to so predvsem alkohol, kofein, nikotin in enostavni sladkorji. Pomembno pa je tudi, da poskrbite za zadosten vnos železa.

  • Katera živila vsebujejo veliko železa, si lahko preberete tukaj.

Poiščite načine za lajšanje simptomov, ki vam najbolj ustrezajo

Med seboj smo si različni, zato je pomembno, da preizkusite različne strategije za blaženje simptomov in izberete tiste, ki delujejo za vas:

Dr. Winkelman pred spanjem priporoča masažo, tople ali hladne obkladke, toplo kopel za noge, sprehode in različne miselne vaje.

Ženska izvaja masažo nog kot ukrep za lajšanje simptomov sindroma nemirnih nog.

Po podatkih spletne klinike Cleveland Clinic pri lajšanju simptomov pomaga redna telesna aktivnost, vendar se je treba izogibati intenzivni vadbi tik pred spanjem. Priporočajo pa tudi, da pred spanjem omejite uporabo zaslonov in se posvetite tehnikam za obvladovanje stresa.

Viri:

Avtor
Piše

Z. Z.

Več novic

New Report

Close