Če imate visokega v mladih letih, je nevarno za vaše možgane.
Po raziskavah, naj bi imel visok krvni tlak v mladosti negativen vpliv na možgane v srednjem življenjskem obdobju, kar vzbuja zaskrbljenost, da bi lahko stres in sedeči način življenja, ki sta zaznamovala pandemijo, vse življenje vplivala na kognitivne sposobnosti.
Februarja je ameriško združenje za možgansko kap na mednarodni konferenci predstavilo študijo, ki je pokazala, da je visok krvni tlak v starosti med 20 do 40 let, povezan s kognitivnimi spremembami v srednjih letih, okoli 55. leta in lahko povečajo tveganje za upad kognitivnih funkcij v poznejšem življenjskem obdobju. Avtorji študije tako predlagajo, da zdravstveni delavci razmislijo o agresivnejšem zdravljenju hipertenzije pri mladih.
“Poškodbe možganov so kumulativne in se začnejo prej, kot si mislimo,” pravi Mitch Elkind, profesor nevrologije in epidemiologije na medicinskem centru Columbia University Irving in vodja oddelka za nevrološke klinične raziskave rezultatov in populacijske vede.
“Visok krvni tlak v zgodnjem življenjskem obdobju in ostale spremembe dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, so povezani s poznejšimi možganskimi poškodbami, vključno z neodkritimi kapmi, poškodbami bele možganovine in kognitivnimi motnjami.”
Alan Sved, profesor nevroznanosti na Univerzi v Pittsburghu, poudarja, da je pomembno spremljati najmanjše povišanje krvnega že v mladih letih.
Preventiva je ključna
“Z merjenem lahko začnemo kadarkoli, že v otroštvu. Izmerili naj bi si ga vsaj enkrat na leto, če smo zdravi, in pogosteje, če so bile izmerjene vrednosti že kdaj prej višje,” so besede predsednice združenja Jane Brguljan Hitij navedli v sporočilu za javnost.
Primož Dolenc s kliničnega oddelka za hipertenzijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa opozarja, da so običajno vrednosti tlaka, merjene doma, nižje. Priporoča, da se ob povprečju meritev krvnega tlaka doma, ki so višje od 135/85 mm Hg, posvetujete z osebnim zdravnikom.
»K visokemu krvnemu tlaku prispevata življenjski slog in stres, pravega vzroka pa večinoma ne poznamo, zato bolezni dokončno ne moremo pozdraviti. Potrebna je sprememba življenjskega sloga, redno gibanje, znižanje telesne teže, omejitev soli v prehrani, prenehanje kajenja in uživanje alkohola«,
so zapisali na STA.
Slovenija se je tudi letos pridružila akciji Mesec meritev maj (MMM), v njenem okviru pa si bo krvni tlak možno izmeriti v nekaterih zdravstvenih ustanovah in lekarnah po Sloveniji, so še zapisali v Združenju za arterijsko hipertenzijo.
