Sami lahko največ naredimo za svoje zdravje in zdravje naše družine, večkrat opozarjajo zdravniki. Vendar v času po ukrepih zaradi epidemije covid-19 to preprosto ne zadostuje več. Potrebni so hitri in radikalni ukrepi, če ne želimo izgubiti zdravja celotne generacije mladih osnovno- in srednješolcev.
Zadnji podatki kažejo, da se je pričakovana življenjska doba moških v letu 2021, ko so bili ukrepi v preprečevanju okužb s korona virusom najstrožji, skrajšala kar za 3,4 leta, je povedal prim. Matija Cevc1 s klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik društva.
“Ob spremljanju dogajanja z otroci in mladostniki glede njihovih težav v preteklih dveh letih lahko z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se lahko za njih, v kolikor ne bo prišlo do sprememb, pričakuje precej slabša zdravstvena prihodnost, kot za starejše generacije,”
opozarja prim. Matija Cevc.
Upad razvoja telesnih in gibalnih sposobnosti ne vodi le v zdravstvena tveganja, pač pa vpliva na duševno zdravje
Že tako slabše telesno aktivni mladi so v času zaprtja šol, prepovedi športnih dejavnosti, druženja in ob omejevanjem gibanja, še več časa preživeli za zasloni.
“Ekscesna uporaba družbenih medijev je med drugim pospešila dodatne socialne stresorje, kot so konflikti med vrstniki, »drama«, kibernetska viktimizacija ter nadlegovanje in diskriminacija, za katere je dokazano, da negativno vplivajo na duševno zdravje, kar je dejavnik tveganja za nastanek bolezni,”
pojasnjuje primarij.
Poleg stisk, ki jih lahko povzroči izolacija in umik za zaslone, je njihovo slabo duševno zdravje bilo povezano s povečano razdražljivostjo, preobčutljivostjo, občutkom manjvrednosti, potrtosti in neredko tudi samomorilnimi mislimi. Duševno zdravje pa je tudi pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so npr. srčno-žilne bolezni.
Ob ne-ukrepanju nas čakajo dvig srčno-žilnih obolenj in upad srčno-dihalne vzdržljivosti
Izr. prof. dr. Gregor Starc, profesor športne vzgoje iz Fakultete za šport prav tako opozarja na negativne posledice ukrepov za zajezitev epidemije v šolskih letih 2019/20 in 2020/21. Ob tem daje pobudo za spremembe, s katero bi zdravje mladih vrnili v obdobje pred velikim upadom gibalnih sposobnosti in s tem zmanjšali nevarnost psihičnih in zdravstvenih tveganj ko odrastejo.
Ne samo občutek, tudi številke potrjujejo, da sta dve kritični leti ogrozili zdravje mladostnikov
Redki strokovnjaki so že v času epidemije opozarjali, da nekateri preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb prinašajo povečano tveganje za duševno zdravje. Pokazalo se je, da so imeli izjemno negativen vpliv tudi na telesni razvoj.
Osnovnošolska populacija je v Sloveniji že kmalu po letu 2000 presegla povprečje debeline kožne gube nadlahti iz obdobja 1988-2022, kar je vsaj delno povezano tudi s procesi zgodnejšega vstopanja v puberteto. Naraščanje je je po letu 2010 ustalilo in se celo obrnilo v nasprotno smer. Potem pa smo se srečali z epidemijo in z ukrepi, ki naj bi omilili potencialno grožnjo za zdravje.
“Ukrepi za zajezitev covid-19 že v letu 2020 povzročili do tedaj neprimerljivo veliko naraščanje podkožnega maščevja tako pri dekletih in še posebej pri fantih, ki je dodatno naraslo tudi v drugem letu epidemije, ko je bilo zaprtje šol še daljše kot v prvem letu. Pri fantih je prirast podkožnega maščevja v obdobju obeh let znašal kar 8 %, pri dekletih pa 6 %, medtem ko so bili vsi letni prirasti podkožnega maščevja od leta 2002 naprej manjši od 1,6 %,”
izpostavi slabe rezultate izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg. iz Fakultete za šport.
Dodatno pojasnjuje, da naraščanje maščobne mase vpliva na upad srčno-dihalne vzdržljivosti osnovnošolske populacije, ki je med letoma 2019 in 2020 upadlo za 17 % pri dekletih in kar za 20 % pri fantih.”
Po odprtju šol sta se tako delež podkožnega maščevja, kot srčno-dihalna vzdržljivost, takoj nekoliko izboljšala
Žal so vrednosti še daleč od vrednosti pred obdobjem epidemije, zato je potrebno sprejeti določene ukrepe.
“Do sedaj v Sloveniji nismo sprejeli še nobenih ukrepov, ki bi vsem otrokom in mladostnikom po epidemiji omogočili več telesne dejavnosti, odpravo energijskega neravnovesja in spodbudo prizadetemu socialnemu in psihološkemu razvoju. Z nadaljnjim ignoriranjem nastale situacije tvegamo izrazito povečanje srčno-žilnih obolenj v odrasli dobi populacije prizadetih otrok in mladostnikov,”
opozarja profesor Starc.
Zato predlagajo, da se poveča število ur telesne vadbe na vsak dan po eno uro. Po mnenju strokovnjakov je to rešitev, da se bo telesni razvoj otrok in mladostnikov obrnil v smer zdravja. Ob tem pojasnjujejo, da so športni rekreativni odmor, prihod v šolo peš in s kolesom in popoldanske športne aktivnosti le dodatni bonusi in ne morejo nadomestiti redne telesne vadbe, ki je prilagojena otrokom in mladostnikom.
Video izjava izr. prof. dr. Gregor Starc:
1 Novinarska konferenca Društva za srce ob svetovnem dnevu zdravja 2022 (https://zasrce.si)
2 Najizrazitejši porast depresije in tesnobnosti so zabeležili med ženskami v starostnem obdobju od 20 do 40 let, izstopajoče visok pa je tudi med mladostnicami starimi od 15 do 20 let. Ugotovljeno pa je, da npr. stres in motnje spanja povečajo ogroženost za srčno-žilno umrljivost za 3-krat.