RSV: Dejstva, miti in resnice

Da bi razjasnili ta vprašanja, smo se pogovorili dr. Lilijano Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in spec. neonatologije, vodjo Službe za neonatologijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Pod drobnogled smo vzeli nekaj najpogostejših mitov o RSV, zdravnica pa je razjasnila, kaj dejansko drži. Preden se podamo v mite in resnice, pa preverimo najpomembnejša dejstva o RSV.

To morate vedeti o RSV

Virus se prenaša kapljično in lahko dolgo preživi na površinah, kar poveča tveganje za prenos z onesnaženimi rokami. Okuži lahko ljudi vseh starosti, pri tem pa so najbolj ranljivi otroci do drugega leta starosti in starejši od 60 let. Večina otrok se do drugega leta življenja okuži z RSV, pri čemer približno 30 odstotkov dojenčkov potrebuje zdravstveno oskrbo, 3 odstotki pa celo bolnišnično zdravljenje. Po okužbi je imunost kratkotrajna, zato lahko mlajši otroci zbolijo večkrat v eni sezoni, medtem ko so ponovne okužbe pri odraslih navadno blažje.

Simptomi se običajno pojavijo štiri dni po okužbi in vključujejo bolečino v žrelu, nahod, slabo počutje, glavobol in bruhanje. Pri dojenčkih lahko pride do prenehanja hranjenja, oteženega dihanja ali celo dihalnih premorov, kar pogosto zahteva bolnišnično oskrbo. Najpogostejša oblika bolezni pri okužbi z RSV je akutni bronhiolitis, ki lahko zahteva podporo s kisikom.

Pri odraslih brez kroničnih bolezni se okužba običajno kaže kot blaga okužba zgornjih dihal, lahko pa se razvije tudi v pljučnico. Za tiste z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi je RSV lahko posebej nevaren, saj lahko poslabša osnovno bolezen, kar zahteva bolnišnično zdravljenje. Virus pogosto povzroča tudi izbruhe v domovih za starejše.

Miti in resnice o RSV

MIT: RSV je enako kot navaden prehlad
RESNICA: To velja le za povsem zdrave odrasle ljudi. Za ranljive, tako po starosti (najbolj ogroženi so dojenčki in starostniki) kot po spremljajočih težavah (zlasti ob kroničnih boleznih dihal, srca in obtočil ter motnjah imunosti) pa virus povzroči težko bolezen spodnjih dihal, tudi pljučnico z odpovedjo dihanja.

MIT: RSV prizadene le dojenčke in majhne otroke.
RESNICA: RSV prizadene prav vse starostne skupine – a najtežje zbolijo prav najmlajši, dotlej povsem zdravi dojenčki (še zlasti, če so bili rojeni prezgodaj).

MIT: Po preboleli okužbi z RSV je otrok zaščiten pred ponovnimi okužbami.
RESNICA: Respiratorni sincicijski virus (RSV) lahko „prelisiči“ naš imunski sistem, saj prebolevanje okužbe — tudi če je ta težka — ne zagotavlja trajne imunosti. Zato so v isti sezoni pri isti osebi zabeležili in potrdili več okužb z RSV, ki so vse potekale z enako resnimi kliničnimi simptomi.

MIT: RSV se prenaša samo med otroki.
RESNICA: RSV je virus, ki se hitro prenaša in širi v vseh starostnih skupinah – res pa se najhitreje in najbolj alarmantno širi prav v skupinah mlajših otrok, še zlasti v prenatrpanih prostorih vrtcev in šol, pa tudi na mestih, kjer se zbere večja skupina ljudi (npr. nakupovalna središča, praznovanja).

MIT: Z RSV se lahko okužimo le pozimi.
RESNICA: RSV okužbe so pred pandemijo SARS-CoV2 v našem podnebnem pasu res potekale v predvidljivih epidemijah, ko so bili virusi najbolj “aktivni” med decembrom in aprilom. Po pandemiji se je pojavnost povsem spremenila in so okužbe možne preko celotnega leta, tudi v poletnih mesecih. Enaka celoletna razširjenost virusa pa že od nekdaj velja za tople, zlasti tropske geografske dele sveta – kamor vse več Slovencev (tudi z malimi otroki) hodi na počitnice in lahko RSV prinese domov kot nenačrtovan “poletni” spominek.

MIT: RSV se prenaša samo s kihanjem in kašljanjem.
RESNICA: RSV se celo bolj kot kapljično prenaša s kontaktom – ko si z dotikom onesnažene površine (na primer ročaja nakupovalnega vozička, opore v mestnem avtobusu, kljuke na vratih, kjer lahko RSV preživi tudi več kot 8 ur), virus zanesemo na roke, od tam pa z dotikom na svoj obraz (zlasti nevarno za prenos je “mencanje” oči) ali pa na druge ljudi ter njihovo okolico.

MIT: Vse okužbe dihal pri otrocih so prehladi, zato ni treba obiskati zdravnika.
RESNICA: Ob blagih prehladnih znakih obisk zdravnika tudi pri dojenčku ali mlajšem otroku ni potreben. Vendar morajo biti starši pozorni, kadar težave trajajo več dni ali se stanje slabša. Zlasti pri dojenčkih ter pri otrocih s kroničnimi boleznimi lahko vsaka okužba dihal iz začetnega prehlada preide v vnetje spodnjih dihal – najprej grla (laringitis z napadi lajajočega kašlja, hripavostjo, celo dušenjem), velikih ter malih dihalnih poti (bronhitis – bronhiolitis s piskanjem, suhim kašljem, oteženim dihanjem) in celo pljučnico (ki lahko vodi v dihalno odpoved). Pri najmlajših dojenčkih pa se zlasti RSV sploh ne pokaže s prehladom, ampak so prvi in edini znak okužbe premori v dihanju, celo nenadni življenje ogrožajoči dogodek (opisana je tudi “nepričakovana nenadna smrt v zibki”).

MIT: Cepiva za zaščito pred RSV ne obstajajo.
RESNICA: Na tržišču (tudi v Sloveniji) so na voljo učinkovita in varna cepiva, ki spodbudijo nastanek protiteles in že v nekaj tednih po cepljenju preprečijo okužbo z RSV. Ker pa je za nastanek zaščitnih protiteles potreben čas, cepivo ni primerno za novorojenčke in dojenčke – večina se jih namreč okuži, še preden bi jih varovala s cepljenjem pridobljena protitelesa.
Pač pa jih lahko zaščiti njihova mama – ko se med 24. in 36. tednom nosečnosti cepi proti RSV, tvori protitelesa, ki aktivno prehajajo posteljico (raven protiteles v plodu ob koncu nosečnosti je celo višja kot v krvi njegove mame) ter ga zaščitijo vsaj do starosti 6 mesecev (po zadnjih raziskavah celo do 1. leta). Prav tako je zaščitena nosečnica – ki ne bo zbolela in s tem ne bo širila RSV v družini ter s tem ogrozila tudi zdravje in celo življenje svojih staršev, babic in dedkov. Za vse nosečnice je v Sloveniji cepljenje proti RSV brezplačno.
Ker isto cepivo učinkovito zaščiti tudi ranljive starostnike, je priporočljivo tudi zanje; širšo precepljenost žal (zaenkrat) omejuje visoka cena cepiva, saj je za starejše (nad 60 let) cepivo plačljivo.