“Saj je še dobra!”: Tašča ji je podarila salamo, ki bi morala v smeti že lani

M. Ć. , 19. december 2025
Prehrana
Starejša ženska v trgovini izbira pakirano meso iz hladilne vitrine.
Foto: Profimedia

Roki uporabnosti niso priporočilo, temveč varnostni ukrep. V vsakdanjem življenju pa se do njih pogosto vedemo precej različno.

Zgodba bralke

Prijateljica mi je nedavno poslala fotografijo iz svojega hladilnika. Na njej je bila salama z jasno označenim datumom 15. 10. 2024. Fotografijo je posnela pred dvema tednoma.

“Salamo mi je danes podarila tašča,” je dodala. Nekaj dni pozneje mi je priznala, da jo ob družinskih kosilih pogosto spremlja tesnoba. Ne zaradi odnosov ali napetih pogovorov za mizo, temveč zaradi hrane. Njena tašča namreč ne verjame v roke uporabnosti. Prepričana je, da so datumi na embalaži zgolj formalnost – in da se hrana “pokvari šele, ko res smrdi”.

Zato jim redno prinaša živila, ki jim je rok že zdavnaj potekel: kislo repo “deset dni po izteku roka”, salamo “mesec dni po datumu”, v njenem hladilniku pa se po besedah sogovornice pogosto znajdejo izdelki, ki bi jih sama “brez pomisleka zavrgla”. Najhuje pa ni to, da jo ob tem stisne v želodcu – temveč skrb, kaj bo ob takšnih kosilih pristalo na krožniku njenega sina.

“Saj je še čisto v redu,” je odgovor, ki ga sliši znova in znova. A pri hrani po mnenju sogovornice “čisto v redu” ni vedno isto kot “varno”.

Zakaj roki uporabnosti niso zgolj priporočilo

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da so roki uporabnosti zakonsko določeni in namenjeni varovanju zdravja potrošnikov. Ne gre za subjektivno oceno proizvajalca, temveč za strokovno določene meje, znotraj katerih je živilo varno in ustrezne kakovosti – ob pogoju pravilnega shranjevanja. Pomembno pa je razumeti, da vsi roki uporabnosti nimajo enakega pomena.

Uuporabno najmanj do

Oznaka uporabno najmanj do se nanaša predvsem na kakovost živila. Po tem datumu se lahko spremenijo okus, tekstura ali aroma, vendar to še ne pomeni, da je živilo nujno zdravstveno neprimerno. NIJZ navaja, da so takšna živila pogosto še varna za uživanje, če:

  • so bila pravilno shranjena,
  • embalaža ni poškodovana,
  • nimajo spremenjenega vonja, okusa ali videza.

Ta oznaka se najpogosteje uporablja pri živilih z daljšo obstojnostjo.

Katera živila so po datumu pogosto še varna?

Če imajo oznako uporabno najmanj do in so bila pravilno shranjena, so lahko še užitna:

  • jogurt in kislo mleko,
  • juhe testenine in riž,
  • moka, sladkor in sol,
  • neodprte konzerve brez poškodb embalaže.

Vedno pa velja: če opazimo spremembe v videzu, vonju ali okusu, živilo zavržemo.Ta živila po pretečenem roku raje zavrzite.

Veliko različnih mlečnih izdelkov na mizi
Foto: Profimedia

Porabiti do

Oznaka porabiti do označuje zadnji dan, ko je živilo varno za uživanje. Po tem datumu živilo ni več primerno za uporabo, tudi če na videz deluje brezhibno. Po opozorilih NIJZ gre za hitro pokvarljiva živila, pri katerih se nevarni mikroorganizmi lahko razmnožujejo brez vidnih znakov kvarjenja. Zato ta živila po preteku roka predstavljajo tveganje za zdravje. Pri živilih z oznako porabiti do previdnost ni stvar mnenja, temveč varnosti:

  • sveže meso in mesni izdelki,
  • ribe in morski sadeži,
  • mehki siri,
  • pripravljene jedi in narezki.

Po preteku roka jih ne uživamo.

meso, salama
Foto: Profimedia

Koliko hrane zavržemo – in zakaj je razumevanje rokov pomembno

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo leta 2023 v Sloveniji zavrženih 164.803 ton hrane, kar ob upoštevanju števila prebivalcev pomeni približno 78 kilogramov zavržene hrane na prebivalca. Kar 40 % vse zavržene hrane nastane v gospodinjstvih. Del teh zavržkov bi lahko preprečili z boljšim razumevanjem rokov uporabnosti – in hkrati zmanjšali tveganje za zastrupitve s hrano. Ko gre za zdravje, ne zaupajte občutku.

Roki uporabnosti niso priporočilo, temveč informacija. Razlika med uporabno najmanj do in porabiti do je razlika med kakovostjo in varnostjo.

VIRI

Avtor
Piše

M. Ć.

Več novic

New Report

Close