Čeprav ga lahko preprečimo, je to 4. najpogostejši rak mladih žensk

Specialistka doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med., vodja cepilnega centra na UKC Ljubljana, razlaga, kaj povzroča skoraj vse primere raka na materničnem vratu in kako se pred njim zaščititi.

17.11. je Svetovni dan aktivnosti za odpravo raka materničnega vratu. Kaj je pomembno, da ženske vedo o raku na materničnem vratu?

Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah, najpomembnejši dejavnik tveganja za njegov nastanek pa je okužba s humanimi papiloma virusi (HPV). HPV je odgovoren za nastanek več kot 99 odstotkov primerov raka materničnega vratu, zato je zelo pomembno, da okužbo preprečujemo. Za okužbo s HPV ni zdravila, zdravimo lahko le posledice okužbe, kot so genitalne bradavice, predrakave spremembe in seveda sam rak.

V državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 31.000 žensk, več kot 13.000 jih za posledicami umre. Vsako leto v Sloveniji zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu opravimo okoli 1.600 ginekoloških posegov, več kot 200 moških in žensk pa zboli za rakom, ki je nastal zaradi predhodne okužbe s HPV. Statistika kaže tudi, da zaradi raka materničnega vratu vsako leto v Sloveniji umre med 40 in 50 žensk.

Kako pogoste so okužbe s HPV?

Okužbe s HPV so v splošnem najpogostejše spolno prenosljive okužbe pri obeh spolih in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV.

Večina ljudi se s HPV okuži že kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih obeh spolov, starih 15-25 let.

Okužbe potekajo večinoma asimptomatsko, pri 10 odstotkih okuženih se razvije kronična okužba, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic po nekaj mesecih oziroma v razvoj določenih rakov po nekaj letih. Dolgotrajna okužba s HPV lahko poleg raka materničnega vratu vodi tudi v razvoj raka nožnice, pri obeh spolih pa tudi raka zunanjega spolovila, ustnega dela žrela in zadnjika, pri moških pa tudi raka penisa. Skupaj lahko HPV okužba povzroči kar 6 različnih rakov.

Dejavniki tveganja za dolgotrajno okužbo z virusi HPV so nizka starost pri prvem spolnem odnosu, številni spolni partnerji, neuporaba kondoma, kajenje, prejemanje oralne kontracepcije in imunske motnje.

Kako se prenašajo okužbe s HPV?

Prenašajo se s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri različnih spolnih stikih. Do prenosa lahko pride med vaginalni, analni in oralnimi spolnimi odnosi. Pravilna in dosledna uporaba kondoma sicer zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma.

Kako se lahko zaščitimo pred HPV?

Ena izmed možnosti je tako imenovani ABC princip varne in zdrave spolnosti, kar pomeni Abstinenca, Bodi zvest in Condom – uporaba kondoma, ki sicer zmanjša tveganje za okužbo, a je ne prepreči.

Pred okužbo s HPV pa se je možno zaščititi s cepljenjem, ki je izjemno učinkovito. Rezultati raziskav kažejo, da je cepivo proti HPV izjemno učinkovito pri preprečevanju okužb s HPV in njihovih posledic. V državah z visoko precepljenostjo so dokazali pomembno zmanjšanje pojavljanja genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, upad predrakavih sprememb materničnega vratu ter zmanjšano pojavnost s HPV povezanih rakov.

Tudi slovenski raziskovalci so dokazali, da se učinki cepljenja deklet že poznajo tudi v Sloveniji – kljub razmeroma nizki precepljenosti je pojavnost predrakavih sprememb upadla za 42 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred začetkom cepljenja.

Cepivo proti HPV je rekombinantno, kar pomeni, da ob cepljenju v telo ne vnesemo virusa in se s cepljenjem ne moremo okužiti. Je tudi eno najbolj preučevanih cepiv glede varnosti. Do danes je bilo po svetu razdeljenih že približno 270 milijonov odmerkov cepiva, njegovo varnost pa so preučevali večkrat. Cepivo se je izkazalo za izjemno varno in učinkovito. Pri vseh izidih glede morebitnih resnih neželenih učinkov so obsežne randomizirane kontrolirane raziskave pokazale, da ni razlik v stopnjah izbranih resnih neželenih učinkov med izpostavljenimi in neizpostavljenimi cepivu proti HPV.

Globalni cilj, ki si ga je zastavila Svetovna Zdravstvena Organizacija je eliminacija raka materničnega vratu s cepljenjem in rednimi presejalnimi ginekološkimi pregledi v okviru programa Zora. HPV cepivo je namreč prvo cepivo za preprečevanje raka. V Sloveniji je že dobro desetletje na voljo devet valentno cepivo (najprej smo razpolagali s 4-valentnim), ki ščiti pred glavnimi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka. Raziskave kažejo, da cepljenje prepreči okoli 90 odstotkov s HPV povezanih rakov.

Kdaj se je najbolje cepiti proti HPV?

Pomembno je, da se zaščitimo čimprej, po možnosti pred začetkom spolne aktivnosti. Do 15. leta za zaščito zadostujeta 2 odmerka, kasnejši ponovni odmerki niso potrebni. Pri starejših od 15 let moramo cepiti s tremi odmerki cepiva.

Proti HPV se lahko brezplačno (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) cepijo vse osebe do 26. leta starosti. Cepijo se lahko tudi drugi, ki to želijo, a so samoplačniki.

“Poudarila bi, da je včasih staršem 11 letnikov težko razmišljati in razumeti, zakaj je treba otroke že v tej starosti zaščititi pred spolno prenosljivo okužbo. Kot rečeno, za učinkovito zaščito s cepljenjem je treba poskrbeti pred začetkom spolne aktivnosti. V starosti 11 let ni prezgodaj. Zavedati se je namreč treba, da tudi slovenski podatki kažejo, da je v Sloveniji vsak šesti 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik že imel spolne odnose.”

Doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med., vodja cepilnega centra na UKC Ljubljana

Cepilni dan proti HPV bo 17. novembra 2025, izvajal se bo po zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih ustanovah po celotni Sloveniji. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko preverite, lokacijo in uro cepljenja ter načine naročanja v primerih, ko je to potrebno.