“Tako imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku,” je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v mesecu septembru, ko se obeležuje svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Letos poteka pod sloganom “Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni.” Prebivalcem sporočajo, da s tem, ko skrbimo zase in za svoje zdravje, zmanjšamo tveganje za demenco.
Dejavniki tveganja za demenco:
- Slabšanje vida
- Visok krvni tlak
- Sladkorna bolezen
- Povišan holesterol
- Debelost
- Telesna neaktivnost
- Kajenje
- Čezmerno uživanje alkohola
- Onesnaženost zraka
- Travmatska poškodba možganov
- Socialna izolacija
- Izguba sluha
- Depresija
- Nezdravljeno slabšanje vida
“Vsi našteti dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo, in če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov, natančneje v 45 odstotkov primerov.”
Prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med.
Kot še pravi dr. Lovrečičeva, med dejavniki tveganja za demenco poznamo tudi nespremenljive, torej tiste, na katere ne moremo vplivati. Največji nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco je starost, kateremu sledita spol (ženske so bolj prizadete), genetika in zgodovina bolezni v družini.
Deset preprostih napotkov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence:
- Bodimo telesno aktivni.
- Izogibajmo se kajenju in čezmernemu pitju alkohola.
- Spremljajmo svoje vrednosti krvnega tlaka, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in jih ohranjajmo znotraj priporočenih vrednosti.
- Ostanimo socialno povezani in radovedni.
- Jejmo uravnoteženo in zdravo prehrano, bogato z žiti, ribami, stročnicami in zelenjavo.
- Izbirajmo zdrave načine za spopadanje s stresom.
- Ohranjajmo svoje možgane aktivne, preizkusimo nekaj novega, začnimo nov hobi ali se učimo novega jezika.
- Poskrbimo za svoj sluh, izogibajmo se dolgotrajni izpostavljenosti glasnim zvokom in nosimo slušni aparat, če nam sluh opeša.
- Zmanjšajmo tveganje za padce in poškodbe. Razmislimo o namestitvi ograj na stopnicah in oprijemal v kopalnicah.
- Zmanjšajmo svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku, kot so izpušni plini zaradi gostega prometa.
Bolezni se ne da pozdraviti, z zdravili jo lahko le upočasnimo
Demenca je splošni izraz za bolezen, ki prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika. Simptomi demence se sčasoma poslabšujejo. Trenutno ni zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, imamo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni. Vsak posameznik pa lahko vpliva na nekatere dejavnike tveganja in si tako zmanjša tveganje za demenco.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno dve tretjini vseh primerov demence.
Vir: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/september-svetovni-mesec-alzheimerjeve-bolezni/
