Je demenca normalen del staranja?
Normalen del staranja je, da se miselni procesi upočasnijo. S starostjo se pojavi večja pozabljivost, učenje novega pa postane težavnejše. A v tem primeru še ne gre za demenco.
Kot nekateri napačno domnevajo, demenca ni nikakor normalen del staranja. Pri demenci so motnje v delovanju možganov tako hude, da posameznika ovirajo pri vsakdanjih opravilih in v odnosih do drugih. Zaradi demence bolniki vse težje poskrbijo zase, se izgubljajo v znanem prostoru, se ne morejo naučiti česa novega ali uporabiti predmeta, ki jim ni znan. Poleg tega težje komunicirajo, ponavljajo besede ali fraze, zamenjujejo besede ali zabredejo v nepotrebne težave, ker težko presojajo okoliščine ali vztrajajo pri svojih prepričanjih brez pravega uvida v težave in mnenje drugih.
Demenca prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, računanje, sposobnost govora in presoje, povzroči čustvene in vedenjske spremembe ter spremembe na področju osebnosti. Vse te težave z leti vodijo v izgubo samostojnosti.
Tretjina obolelih je starejša od 85 let
Poznamo več vzrokov za nastanek demence, najpogostejši razlog pa je Alzheimerjeva bolezen. Pojavi se lahko že v srednjem življenjskem obdobju, a je večinoma to bolezen starejših. Strokovnjaki ocenjujejo, da je približno ena tretjina obolelih starejših od 85 let. Lahko rečemo, da oblike te bolezni, ki se pojavijo v starosti, niso dedne.
Po podatkih številnih raziskav, na razvoj demence negativno vplivajo nižja izobrazba, kajenje, debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišan holesterol, uživanje alkohola in jemanje pomirjeval. Na mnoge od teh dejavnikov lahko torej vplivamo sami, če poskbimo za zdrav način življenja in s tem upočasnimo ali preprečimo razvoj demence.
Prvi znaki demence
Demenca se začne počasi in neopazno ter postopoma napreduje. Zelo pomembno je, da spoznate tudi prve znake, v začetnih stopnjah so pogosto pridružene še žalost, tesnoba, depresija, saj se bolniki svojih težav še zavedajo. Navadno o njih ne želijo govoriti in se jih trudijo prikrivati. Za pripovedovanjem o starih časih, prijaznim prikimavanjem, ponavljanjem kratkih stavkov se lahko skriva bolnik, ki ne ve, kateri dan je, kaj je jedel za kosilo. Včasih svojci opazijo, da se je bližnji spremenil, pa niti ne znajo ubesediti, kako.
Postavitev diagnoze demence ni enostavna, je pa pomembno, da se jo postavi v zgodnji stopnji, saj zdravila, ki jih danes poznamo, sicer ne bodo izboljšala spomina in ostalih težav, bodo pa ustavila demenco na trenutni stopnji za nekaj let. Zato je tako pomembno hitro ukrepanje.
Kako do diagnoze?
Postavitev diagnoze se začne pri vašem osebnem zdravniku. Ta bo s pogovorom, pregledom in kratkimi testi za demenco potrdil ali ovrgel sum na demenco ter predpisal morebitna ustrezna zdravila. V nekaterih primerih je treba v postavitev diagnoze vključiti tudi psihiatra ali nevrologa, ki imata na voljo bolj natančne teste za demenco.
Preventiva pred demenco je zdrav um v zdravem telesu
Zdrav način življenja, kakovostni medosebni odnosi in čas za dušo so pomembni v vseh življenjskih obdobjih. So najboljša naložba za lepo starost. Um in telo sta neločljivo povezana, temu pritrjujejo tudi številne raziskave.
Drobci mozaika, ki nam bodo pomagali k lepši starosti, so:
- opustitev kajenja;
- redna telesna aktivnost – priporočeno je 30 minut zmerne telesne aktivnosti na dan, priporoča se vrtnarjenje, hoja, kolesarjenje, ples, vzpenjanje po stopnicah in podobno;
prostočasne aktivnosti, ki prinašajo zadovoljstvo in dajejo življenju smisel; - druženje z družino, prijatelji, v društvih, obiskovanje predstav in prireditev vpliva na samopodobo in veselje do življenja ter ohranja duševno vitalnost;
- možganski trening, kot je branje knjig, revij, časopisov, spremljanje dnevnih dogodkov in pogovori o njih, družabne igre, križanke, sudoku, pletenje, ročna dela, izleti v nove kraje, seznanjenje s tehničnimi novostmi in uporaba novih stvari.
