“Premik ure vpliva na cirkadiane ritme in s tem ritem spanja in budnosti, kar lahko vodi v moteno razpoloženje, poslabšane kognitivne funkcije in poveča rizik tveganje za srčno-žilne zaplete,” odgovarja specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., evropska ekspertinja za motnje spanja. Pa lahko kaj naredimo, da bo vpliv premika na naše počutje in zdravje čim manjši?
Profesorica svetuje, da se tri dni pred premikom ure odpravimo v posteljo 15-20 min prej kot običajno, ter se zbujamo 15-20 minut bolj zgodaj. “Poleg tega zmanjšajmo uživanje kofeina in premaknimo popoldanske in večerne aktivnosti v bolj zgodnji popoldanski čas. Ter prestavimo uro že večer pred premikom in se v nedeljo že zbudimo po ‘novi uri’.”
V tem primeru je treba zaradi težav s spanjem k zdravniku
Nespečnost je pogosta težava ljudi. Profesorico smo vprašali tudi, koliko časa lahko človek sam “obravnava” nespečnost in kdaj je treba poiskati pomoč pri zdravniku.
“Kadar je nespečnost akutna, običajno spontano mine. Ko pa preide v kronično, kar pomeni, da ima človek težave z nespečnostjo vsaj trikrat na teden, to pa traja vsaj tri mesece, pa je treba poiskati pomoč pri zdravniku. Nespečnost je lahko posledica stresa, anksioznosti, prejemanja drugih zdravil, ali druge bolezni, denimo bolečine, lahko pa tudi nepravilne higiene budnosti in spanja,” pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj. Poudarja, da je pomembno:
- da odhajamo v posteljo, ko smo zaspani (in ne le utrujeni),
- da ponoči ne ležimo budni v postelji,
- da se izogibamo uporabi telefona vsaj eno uro pred spanjem,
- da smo podnevi telesno aktivni,
- da se zadržujemo na sončni svetlobi,
- da popoldan ne pijemo kave in drugih poživil,
- da imamo redno prehrano,
- da večerje ne jemo prepozno,
- da ne kadimo pozno zvečer ter
- da predvsem v postelji ne razmišljamo in ne rešujemo problemov.
Urejeno spanje zmanjšuje tveganje za številne bolezni
Letošnji svetovni dan spanja, ki je potekal 14. 03. pod okriljem svetovne zveze za spanje WASM, obeležujemo pod sloganom: Dajmo prednost zdravju. “S tem želimo strokovnjaki poudariti, da je spanje steber telesnega in duševnega zdravja v vseh življenskih obdobjih,” poudarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj. Dodaja, da je dobro spanje vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu ter da je dobro spanje pomembno za dobro dnevno delovanje, pozornost, čustvovanje, razpoloženje.
“Spanje ima pozitiven učinek na kognitivno funkcioniranje. Urejeno spanje zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, izboljša imunsko odpornost, ter zmanjša rizik za razvoj demence,”
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije in evropska ekspertinja za motnje spanja
