Raziskava, ki jo je izvedel časopis The Times, je razkrila, da so dojenčki in malčki rutinsko izpostavljeni kozmetičnim izdelkom za odrasle, vključno z dišečimi spreji, laki za nohte in celo črnimi tetovažami s kano.
Čeprav se ti izdelki morda slišijo neškodljivo – ali celo kot nekaj, kar bi delili na Instagramu – znanost razkriva precej bolj zaskrbljujočo sliko. Koža dojenčkov se biološko razlikuje od kože odraslih: je tanjša, bolj vpojna in še vedno v razvoju. Izpostavljenost določenim izdelkom lahko povzroči takojšnje težave, kot so draženje ali alergijske reakcije, v nekaterih primerih pa tudi dolgoročna zdravstvena tveganja, kot so hormonske motnje.
To ni nova skrb. Študija iz leta 2019 je pokazala, da je v ZDA vsaki dve uri otrok hospitaliziran zaradi nenamerne izpostavljenosti kozmetičnim izdelkom.
Koža novorojenčka ima enako število plasti kot koža odraslega, vendar so te plasti do 30 odstotkov tanjše. Ta tanjša pregrada omogoča, da snovi, vključno s kemikalijami, lažje prodrejo do globljih tkiv in krvnega obtoka.
Mlada koža vsebuje več vode in proizvaja manj sebuma (naravne maščobe, ki ščiti in vlaži kožo). Zato je bolj dovzetna za izgubo vlage, suhost in draženje, še posebej ob izpostavljenosti dišavam ali kremam, ki niso namenjene otroški koži. Tudi razvoj mikrobioma kože – zaščitne plasti koristnih mikroorganizmov – traja nekaj časa. Do tretjega leta starosti se na otrokovi koži dokončno vzpostavi prvi mikrobiom. Pred tem lahko izdelki, ki jih nanesemo na kožo, porušijo to občutljivo ravnovesje. V puberteti se struktura kože in njen mikrobiom ponovno spremenita, kar spremeni njen odziv na izdelke.
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so pri majhnih otrocih uporabljali bronzerje in lake za nohte. Ti izdelki pogosto vsebujejo škodljive ali celo rakotvorne kemikalije, kot so formaldehid, toluen in dibutil ftalat.
Toluen je znan nevrotoksin, dibutil ftalat pa je endokrini motilec – kemikalija, ki lahko moti hormonsko delovanje ter s tem vpliva na rast, razvoj in plodnost. Obe snovi zlahka prodreta skozi tanjšo in bolj prepustno kožo dojenčkov.
Tudi nizka raven izpostavljenosti formaldehidu – na primer iz pohištva ali onesnaženega zraka – je povezana z večjim tveganjem za okužbe spodnjih dihal pri otrocih (to so okužbe pljuč, dihalnih poti in sapnika).
Dražeče sestavine
V ZDA ima eden od treh odraslih simptome na koži ali dihalih po izpostavljenosti dišečim izdelkom. Če se odzivajo odrasli, ni presenetljivo, da so novorojenčki in otroci z razvijajočim se imunskim sistemom še bolj ogroženi.
Parfumi pogosto vsebujejo alkohol in hlapne spojine, ki kožo izsušijo ter povzročajo rdečico, srbenje in nelagodje.
Nekatere sestavine v negovalnih izdelkih so bile preučene zaradi potencialnih učinkov na hormone, alergij ali dolgoročnih zdravstvenih tveganj:
- alkilfenoli, ki se uporabljajo v detergentih in kozmetiki, lahko motijo delovanje hormonov
- antimikrobne (protimikrobne) snovi, kot je triklosan, lahko vplivajo na delovanje ščitničnih hormonov in prispevajo k odpornosti na antibiotike
- bisfenoli (BPA), pogosto prisotni v embalaži, so povezani s hormonskimi motnjami
- ciklosiloksani (D4 in D5) se lahko kopičijo v telesu in vplivajo na hormonsko ravnovesje
- etanolamini lahko v reakciji z drugimi sestavinami tvorijo nitrozamine; nekateri od teh so potencialno rakotvorni
- parabeni so konzervansi, ki posnemajo estrogen, čeprav nekatere študije kažejo minimalno tveganje pri nizkih odmerkih
- ftalati, ki se uporabljajo v dišavah in plastiki, so povezani s toksičnostjo za reproduktivni sistem, zlasti pri zgodnji izpostavljenosti
- benzofenon, ki ga najdemo v številnih kremah za sončenje, lahko v določenih oblikah deluje kot alergen ali hormonski motilec
Čeprav so številne od teh sestavin dovoljene v reguliranih koncentracijah, nekateri raziskovalci opozarjajo na tako imenovani ‘koktajl učinek’: kumulativni vpliv vsakodnevne izpostavljenosti več različnim kemikalijam, kar je še posebej tvegano pri mladih, razvijajočih se telesih.
Začasne tetovaže
Začasne tetovaže, zlasti črna kana, so priljubljene na počitnicah, vendar niso vedno varne. Črna kana je pogost vzrok kontaktnega dermatitisa pri otrocih in lahko vsebuje parafenilendiamin (PPD) – kemikalijo, ki je dovoljena v barvah za lase, ne pa za neposreden nanos na kožo.
Izpostavljenost PPD lahko povzroči hude alergijske reakcije in v redkih primerih raka. Otroci lahko razvijejo hipopigmentacijo – svetlejše lise, kjer je izgubljen pigment – ali pri odraslih hiperpigmentacijo, ki lahko traja več mesecev ali postane trajna.
Zaskrbljujoče je, da lahko otroci, ki so bili izpostavljeni PPD, kasneje v življenju ob uporabi barv za lase z isto snovjo doživijo hujše reakcije. To lahko vodi v hospitalizacijo ali celo smrtonosno anafilaksijo. Zaradi teh tveganj evropska zakonodaja prepoveduje uporabo PPD neposredno na koži, obrveh ali trepalnicah.
‘Naravno’ še ne pomeni varno
Izdelki, oglaševani kot ‘naravni’ ali ‘čisti’, lahko prav tako povzročajo alergijske reakcije. Propolis(čebelje lepilo), ki se pogosto uporablja v naravni kozmetiki, povzroči kontaktni dermatitis pri do 16 odstotkih otrok.
Študija je pokazala, da je bilo v povprečju v linijah ‘naravne’ nege kože 4,5 kontaktnih alergenov na izdelek. Od 1.651 naravnih izdelkov za osebno nego na ameriškem trgu jih je bilo le 96 (5,8 odstotkov) popolnoma brez kontaktnih alergenov. Tudi oznake, kot je ‘dermatološko testirano’, ne pomenijo nujno varnosti – zgolj to, da je bil izdelek testiran na koži, ne pa da je brez alergenov.
Dojenčki in majhni otroci niso zgolj pomanjšani odrasli. Njihova koža je še v razvoju in bolj dovzetna za draženje, absorpcijo kemikalij in sistemske učinke: snovi, ki prodrejo skozi kožo, lahko vstopijo v krvni obtok in potencialno vplivajo na organe ali biološke sisteme po telesu. Uporaba izdelkov, namenjenih odraslim, ali tudi dobronamernih ‘naravnih’ alternativ, zato lahko prinaša resna tveganja.
Neželene reakcije se lahko kažejo kot izpuščaji, luščenje ali srbenje, v hujših primerih pa mehurji ali kraste. Dihalne simptome, kot sta kašelj ali piskajoče dihanje, naj vedno ocenijo zdravniki.
Ko ste v dvomih, ohranite preprostost. Omejite, kaj nanašate na otrokovo kožo – še posebej v zgodnjih letih.
| Adam Taylor je profesor anatomije na Univerzi Lancaster. Ta članek je bil prvotno objavljen na The Conversation in se ponovno objavlja pod licenco Creative Commons. Preberite izvirni članek (v angleščini). |
