“Tiste dni sem bila obsedena z mislijo na to bolezen. Brskala sem po spletu, prebirala članke in forume, da bi izvedela čim več o oslovskem kašlju. Na srečo se moji strahovi niso uresničili. Moja hči ni zbolela za oslovskim kašljem. Ne še! A ta dogodek me je pretresel in mi dal vedeti, da ne smemo nikoli podcenjevati nalezljivih bolezni,” nam je zaupala bralka. Podobne občutke strahu in zaskrbljenosti verjetno doživljajo tudi številni drugi starši v Sloveniji, saj je bilo v letošnjem letu potrjenih že 1164 primerov bolezni.
“Oslovski kašelj, znana tudi kot pertusis, je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. V zadnjem času beležimo povečano število primerov te bolezni ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih delih Evrope. Z več kot 1164 primeri v Sloveniji in več kot 32.000 v državah EU od začetka leta 2024, se zdi, da je oslovski kašelj vse prej kot izkoreninjen,” v sporočilu za javnost razlagajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ.
Zakaj izbruh?
Takšnemu izbruhu botruje več razlogov. “Vse bolj prihaja v ospredje imunski dolg. Pandemija covida in restriktivni ukrepi – nedruženje, socialna izolacija – so onemogočili kroženje raznih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki vzpodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja doživljenjske zaščite in odpornost proti bolezni začne po nekaj letih usihati. Začela pa se je tudi spreminjati sama bakterija, ki povzroča oslovski kašelj. Zaporedje oz. seštevek vseh teh dogodkov rezultira v večji pojavnosti te bolezni,” pojasnjuje epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., ki je predstojnica območne enote NIJZ Celje. Poleg tega se oslovski kašelj po navedbah prim. doc. dr. Trop Skaze ciklično pojavlja v zagonih, kot tudi ostale nalezljive bolezni – na tri do pet let.
Simptomi na začetku spominjajo na navaden prehlad
Oslovski kašelj se prenaša s kapljicami sline, ko okužena oseba kašlja, kiha ali celo preko okuženih predmetov. Simptomi na začetku spominjajo na navaden prehlad, nato pa napredujejo do močnih napadov kašlja z značilnim zvokom ob vdihu. V hujših primerih lahko prihaja do zapletov kot so pljučnica, vročinski krči, dehidracija in celo nevrološke posledice.
Cepljenje je ključna preventiva
Cepljenje ostaja najučinkovitejši način za preprečevanje oslvskega kašlja, pri čemer je posebej poudarjena potreba po cepljenju otrok in mladostnikov, za katere je v Sloveniji cepljenje brezplačno in obvezno. Posebna pozornost je namenjena tudi brezplačnemu cepljenju nosečnic po 24. tednu nosečnosti. Cepljenje med nosečnostjo namreč omogoča prenos protiteles na nerojenega otroka, ki tako prejme začetno zaščito pred boleznijo v prvih mesecih življenja.
V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma majhen delež glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk v Sloveniji. V letošnjem letu pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj 1000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ.
“Kaj pa naredimo, če se nosečnica cepi proti oslovskemu kašlju? Zakaj to tako priporočamo? Nosečnica tvori specifična zaščito proti oslovskemu kašlju, ta zaščita v obliki protiteles prehaja preko posteljice v krvni obtok nerojenega otroka. Ko se bo otrok rodil, bo imel na račun t. i. materinih protiteles zelo dobro zaščito, če bo prišel v stik z bakterijo v teh najbolj ranljivih tednih in mesecih, ko sam proti oslovskemu kašlju sploh še ne more biti cepljen – torej če je mlajši od treh mesecev. Materina protitelesa ga bodo varovala pred to okužbo,” dodaja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Cepljenje – paradni konj javnega zdravja in žrtev lastnega uspeha
V podkastu NIJZ raziskujejo različne vidike cepljenja, ki velja za ključen javnozdravstveni ukrep in je pomembno vplival na podaljšanje življenjske dobe v preteklih desetletjih. Osredotočajo se na vprašanja o tem, kakšen bi bil svet brez cepiv, razloge za letošnji izbruh oslovskega kašlja, pričakovane novosti na področju cepljenja ter možnost izkoreninjenja nalezljivih bolezni. Osredotočajo se tudi na vprašanja o razlogih za letošnji izbruh oslovskega kašlja (14:03).
Preventivno ravnanje
Za zaščito sebe in svojih najdražjih je poleg cepljenja pomembno tudi redno umivanje rok, izogibanje tesnemu stiku z bolnimi osebami in ohranjanje dobrega splošnega zdravja. Pri pojavu simptomov oslovskega kašlja je ključno, da se čim prej obrnete na zdravstveno ustanovo za pravilno diagnozo in zdravljenje. V primeru, da je oseba z oslovskim kašljem bila v stiku z novorojenčki, dojenčki, necepljenimi otroki, nosečnicami ali osebami z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih bi bolezen lahko potekala težje, zdravnik priporoča preventivno zdravljenje s protibakterijskimi zdravili in cepljenje.
Iz Anglije poročajo o šestih smrtnih žrtvah
Trenutni izbruh bolezni je v Veliki Britaniji terjal življenja šestih dojenčkov, kar predstavlja najbolj smrtonosen izbruh v zadnjem desetletju, poroča Daily Mail.
