»Potrebno je odpirati oči, razlagati razlike, odganjati brezbrižnost pri izbiri hrane« #ustavise

Stalno je treba poudarjati, da so razlike v kakovosti hrane zelo velike. Kar vidimo na prodajnih policah, prihaja iz različnih okolij, različnih proizvodnih procesov, čeprav gre za isto kategorijo izdelka. To je lahko piškot, piščančja prsa, še večje razlike so v procesiranih izdelkih. Hrana, proizvedena v Sloveniji, je proizvedena z manj agresivno tehnologijo kot hrana, ki jo uvozimo. Naučiti se moramo razlikovati med poceni in ceneno hrano. Ponudniki slednje preusmerjajo pozornost od iskanja razlik v kakovosti k privlačni embalaži in cenovnim signalom. Oči je potrebno usmeriti k bistvu hrane, izpostavlja dr. Aleš Kuhar, priznani agrarni ekonomist. (vir: Perutninar)

Nimamo izgrajenega občutka, da je razlika zelo velika

»Okolje se je v zadnjih 15 letih zelo spremenilo, kljub temu pa imamo ljudje še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovskih policah, kakovostno. Žal to ne velja več. Danes se je spremenila širina ponudbe in iznajdljivost ponudnikov. Pri t. i. cenenih približkih hrane vsi v verigi stremijo k najnižjim stroškom. To vpliva na vhodne surovine in uporabo nadomestkov surovin, agresivnost tehnoloških postopkov, uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je sladkorja, maščob, vode in zraka. Taka hrana je visoko procesirana in prazna, visoko kalorična.«

O hrani se veliko pogovarjamo …

»Hrana je »hot topic«, o njej se radi pogovarjamo, marsikaj preberemo, slišimo … Pa vendar potrošni vzorci našega zanimanja ne odražajo v »izvedbenem« delu, kaj damo v košarico. Ponudba je široka in pred policami velikokrat izklopimo zdravo pamet. Zakaj? Zaradi življenjskega stila, pomanjkanja časa in kompleksnosti informacij – hrana je kompleksni izdelek, zato ga je težko celovito razumeti.«

»Slovenci smo največji »šoping turisti« – nimamo ene, temveč več kot 4 najljubše trgovine, ki jih redno obiskujemo«.

Dve smeri razvoja

»Paradoks je ta, da je tehnološko zahtevnejša proizvodnja usmerjena zgolj v zniževanje stroškov. Uporabljajo ekstremno agresivne tehnologije, svojo ekonomiko iščejo v proizvodnji. Govorimo o cenenih približkih živil. »Hudič« je, da je Slovenija tako privlačna za proizvajalce cenenih približkov živil.

»Od iniciativ posameznikov je odvisno, kaj se znajde na krožnikih v javnih ustanovah, kot so na primer šole. Gre za minorne razlike v ceni in velikanske razlike v kakovosti živil.«

»Severna Evropa gre v smeri industrializacije, medtem ko je druga smer razvoja usmerjena v iskanje višje kakovosti, ohranjanje vsega dobrega v živilih, trend gre v smeri avtentičnosti, kulinaričnosti. Pri nas se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, kar je dobro z vidika kakovosti in varnosti živil. Sistem reje in pridelave belega mesa  je v Sloveniji najbolj organizirana vertikala v državi. Gre za zelo očiten zgled organiziranosti predelovalne industrije in kmetijstva.«

Poreklo in uporaba antibiotikov

»V primerjavi z glavnino evropske proizvodnje glavnina slovenske prihaja iz občutno manj intenzivnih sistemov. En pokazatelj intenzivnosti, ki je kvantitativen, je uporaba antibiotikov. Povečana uporaba antibiotikov gre na račun nižjih standardov kakovosti – higiene in ravnanja z živalmi. Slovenija po evropskih raziskavah zastaja za okoli 10 x od »liderjev« na tem področju. Po porabi antibiotikov smo na repu (v pozitivnem smislu) skupaj z najrazvitejšimi državami Evrope.«

Civilizacijsko breme se čedalje bolj kaže

»Slabo prehranjevanje potencial družbe izniči. Imamo primere zelo razvitih držav, kjer niso preprečevali sprememb prehranjevalnih navad in imajo danes enormne stroške tudi z vidika javnega zdravstva. Spreminjanje prehranskih in nakupnih vzorcev je dolgotrajen proces, zato je pomembno, da se odnosa do hrane učimo že v krogu primarne družine.«