Slovenija sodi med države z najnižjo maternalno umrljivostjo na svetu, kar potrjuje visoko kakovost zdravstvene oskrbe nosečnic, porodnic in novorojenčkov, je na okrogli mizi ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je potekala 07. 04., povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Dodala je, da napredek na področju prenatalne diagnostike omogoča zgodnje odkrivanje razvojnih tveganj. Po stopnji mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov je Slovenija med najboljšimi v Evropi, kar kaže na dobro organiziran sistem zdravstvenega varstva porodnic, ploda in novorjenčkov.
Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen zdravju mater in novorojenčkov in poteka pod geslom Zdravi začetki, svetla prihodnost. Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je namreč eden najpomembnejših kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva.
Izjemno nizka maternalna in perinatalna umrljivost
Po besedah dr. Victorije Zakrajšek, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se Slovenija po nizki maternalni umrljivosti (ta zajema smrt matere v času nosečnosti, poroda ali šest tednih po njem) uvršča med najbolj razvite države na svetu. V zadnjih petih letih je povprečno umrlo 9,7 mater na 100.000 živorojenih otrok. Prav tako so pomembni podatki o perinatalni umrljivosti, ki zajema smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu življenja. V obdobju 2019–2023 je bila ta stopnja pri nas 6,4 na tisoč rojstev.
“Po podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat je Slovenija med evropskimi državami z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov,” poudarja dr. Zakrajškova.
Obporodno obdobje – čas veselja, a tudi stisk
Na okrogli mizi so strokovnjakinje opozorile tudi na izzive duševnega zdravja žensk v obporodnem obdobju. “Nosečnost in zgodnje starševstvo sta običajno polna radosti, a prinašata tudi številne izzive. Medtem ko so nekatere stiske prehodne, lahko pri nekaterih ženskah vztrajajo dlje časa in pomembno vplivajo na kakovost življenja,” je opozorila dr. Zalka Drglin z NIJZ.
Po zadnjih raziskavah se vsaka peta ženska v nosečnosti ali v prvem letu po porodu sooča z depresijo ali anksioznostjo. V Sloveniji zaradi hudih duševnih stisk vsako leto trpi med 1.700 in 3.400 žensk. Kot opozarja specialistka psihiatrije dr. Petra Jelenko Roth, dr. med., je pravočasna pomoč ključna, saj prepreči resne zaplete in dolgoročne posledice. Zato Slovenija izvaja sistematične ukrepe za zgodnje odkrivanje duševnih težav, med drugim nacionalni presejalni program v ginekoloških ambulantah ter vprašalnik o duševnem počutju v materinski knjižici. Dr. Zalka Drglin pa dodaja, da obporodnih duševnih stisk ne doživljajo le matere, temveč tudi vsak deseti oče.
Dr. Petra Jelenko Roth je naštela nekaj znakov poporodne duševne stiske:
- utrujenost,
- nespečnost,
- nenehne (neutemeljene) skrbi,
- razdražljivost.
Vloga patronažnih medicinskih sester
Pomembno vlogo pri skrbi za duševno zdravje mater imajo tudi patronažne medicinske sestre, ki že v 24 urah po porodu obiščejo novorojenčke in njihove matere, nato pa še najmanj sedemkrat v prvem letu otrokovega življenja. “Patronažne medicinske sestre hitro prepoznajo potrebe družin in se nanje ustrezno odzovejo,” poudarja Martina Horvat nacionalna koordinatorica področja patronažnega zdravstvenega varstva na NIJZ. Kljub temu opozarja, da v nekaterih regijah še vedno ni ustrezno urejenega obveščanja o porodih, kar lahko ogroža ranljive skupine. Zato stroka pozdravlja vključitev patronažnega zdravstvenega varstva v centralni register podatkov o pacientih, kar bo omogočilo hitrejši prenos informacij in boljšo oskrbo. Vključitev je predvidena do leta 2031.
Presejalni program za duševne motnje
Specialistka ginekologije in porodništva Tinkara Srnovršnik, dr. med., iz ZD Ljubljana je toplo pozdravila novo ureditev Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni, ki predvideva presejanje na depresivne motnje in anksioznost ne le v nosečnosti in po porodu, temveč tudi po spontanem ali umetnem splavu ter po zunajmaternični nosečnosti. “Gre za pomemben korak k večji senzibilizaciji vseh zdravstvenih delavcev, ki so vključeni v obravnavo nosečnic in porodnic, ter k opolnomočenju žensk, da spregovorijo o svojih težavah ter poiščejo ustrezno strokovno pomoč,” je zaključila dr. Srnovršnik.
Vir: NIJZ: 7. april – svetovni dan zdravja. Dostopno na: 7. april – svetovni dan zdravja. Zadnji dostop: April 2025
