Mleko in mlečni izdelki spadajo v osnovno skupino živil v prehrani človeka, v primerjavi z drugimi živili pa za mleko velja, da ima visoko hranilno vrednost ob relativno nizki energijski vrednosti. Mleko je sicer primarno namenjeno novorojenčkom, saj vsebuje številna pomembna hranila, med drugim tudi beljakovine z visoko biološko vrednostjo ter različne vitamine in minerale, navaja Nacionalni portal o hrani in prehrani.
Na podlagi zadnjih podatkov nacionalne prehranske raziskave v Sloveniji mleko vsaj enkrat dnevno uživa skoraj 60 odstotkov odraslih prebivalcev, 15 odstotkov prebivalcev pa ga sploh ne uživa. Manj pogosto je uživanje mlečnih izdelkov, najpogosteje jogurta in drugih vrst fermentiranega mleka ter sira. Slednje na tedenski ravni uživa več kot tri četrtine prebivalstva, številni večkrat na teden.
Natančnejši podatki Statističnega urada RS (SURS) pa medtem kažejo, da se je v 18 letih količina doma porabljenega mleka na člana gospodinjstva skoraj prepolovila. Javno dostopni podatki tako kažejo, da je v letu 2000 en član gospodinjstva porabil 79,4 litra mleka. Poraba mleka je pod 70 padla v letu 2005, ko je en član gospodinjstva porabil 69,9 litra mleka na mlečne izdelke. Padec v letih, ki so sledila, ni tako občuten, se je pa leta 2008 poraba mleka dvignila s 65,4 na 66,1 litra, torej za 0,7 litra. V naslednjih letih je poraba mleka počasi začela padati, leta 2018 je zabeležen strm padec na 43 litrov.
Ta je bil še posebej izrazit v letu 2012, ko je poraba mleka na člana gospodinjstva padla s 63,1 na 45,1 in nato na 46,8 ter nazadnje na 43 litrov. Zgodovina podatkov kaže, da je član gospodinjstva v 18 letih zmanjšal porabo mleka s 79,4 litra na 43 litrov, kar je 36,4 litra manj.
Kaj pa preostali mlečni izdelki?
Pri preostalih mlečnih izdelkih več deviacij ni opaziti. En član gospodinjstva je v letu 2002 porabil 12,2 kilograma jogurta na leto, a se je ta številka nato postopoma zvišala, dokler ni leta 2018 dosegla vrhunca s 16,6 kilogrami na leto. V letu 2018 je poraba vnovič padla na 12, natančneje na 12,6 kilograma jogurta.
Tudi pri porabi sira in skute ne prihaja do večjih deviacij: tako se med letoma 2000 in 2018 vnos sira in skute gibal pri devetih kilogramih na člana gospodinjstva, medtem ko je poraba sladke in kisle smetane skozi leta naraščala. Leta 2000 je član gospodinjstva porabil 3,5 kilograma sladke in kisle smetane, leta 2018 pa 4,6 kilograma.
Pri mleku podatki nakazujejo na dejstvo, da se je poraba skoraj prepolovila, medtem ko se je pri maslu za še enkrat toliko povečala. Poraba je namreč narasla z 0,7 kilograma na člana na 1,6 kilograma masla. Ta rast je bila postopna.
Med razlogi rastlinsko mleko
Podoben trend zmanjševanja porabe mleka opažajo tudi drugod po svetu, natančneje v Združenih državah Amerike. Na podlagi študije, ki jo je leta 2022 opravil Economic Research Service (ERS), je bil v ZDA največji padec mleka zabeležen leta 2010. Dolgoročni trend upadanja pitja mleka strokovnjaki pripisujejo razlikam v prehranjevalnih in pivskih navadah mlajših in starejših generacij. Poročilo ERS iz leta 2013 kaže, da mlajše generacije uživajo manj tekočega mleka kot prejšnje. Te razlike pa so dodatno spodbujene zaradi drugačne prehranjevalne izbire, ki jo imajo generacije v času otroštva. Vsako desetletje je namreč na voljo večja izbira pijač v trgovinah in restavracijah.
Drugi razlog za manjšo konzumacijo mleka pa je tudi obstoj rastlinskega mleka, kot sta mandljevo in sojino mleko. Raziskava ERS namreč navaja, da prodaja teh alternativ negativno vpliva na nakup tekočega kravjega mleka. Vseeno pa je prodaja rastlinskega mleka manjša od padca prodaje tekočega mleka, zato lahko rastlinske alternative pojasnijo le majhen delež padca porabe mleka.
Kako zdravo je mleko?
Poleg ogljikovih hidratov, beljakovin ter maščob vsebujejo mleko oziroma mlečni izdelki vitamine in minerale. Mleko je bogat vir minerala kalcija, obenem pa vsebuje v maščobi topne vitamine A, D, E, K ter vodotopne vitamine B skupine, navaja Nacionalni portal o hrani in prehrani. Prav tako vsebuje minerale, kot so fosfor, kalij, magnezij, železo, jod in še nekatere druge bioaktivne snovi, potrebne za uravnoteženo rast, razvoj in delovanje človeškega telesa.
Kalcij ima pomembno vlogo pri zdravju kosti, poleg tega pa je potreben za celično signalizacijo, za specializacijo celic, prevajanje živčnih signalov, pravilno delovanje mišic, strjevanje krvi, prispeva pa tudi k normalnemu sproščanju energije pri presnovi in delovanju prebavnih encimov.
Laktoza, ki ima pomembno vlogo pri presnovi kalcija, tudi učinkovito polni zaloge glikogena. Pri fermentiranih mlečnih izdelkih, kjer je laktoza fermentirana do mlečne kisline, ima le-ta za organizem številne ugodne učinke. Je namreč izvor energije, pospešuje izločanje prebavnih sokov in delovanja črevesja, lajša razgradnjo beljakovin, izboljša prehod in vezavo kalcija, fosforja in železa v telesu ter deluje zaviralno proti zdravju škodljivim bakterijam.
Mleko vsebuje tudi maščobo, ki pa je najbolj variabilna sestavina. V mleku so tako prisotni trigliceridi, digliceridi, holesterol, proste maščobne kisline in drugo. Mlečna maščoba vsebuje do dve tretjini maščobnih kislin, uživanje slednjih pa povezujejo s srčno-žilnimi obolenji, zaradi česar je pretirano uživanje visoko maščobnih mlečnih izdelkov odsvetovano.
Kako pogosto bi morali uživati mleko?
Otroci bi morali uživati eno do dve enoti dnevno, medtem ko bi odrasli morali uživati dve do štiri enote dnevno. Pri tem ena enota pomeni dva decilitra mleka, en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.
Otroci naj do vstopa v šolo zaradi višjih energijskih potreb, v kolikor ni omejitev, uživajo polmastno mleko in mlečne izdelke iz polmastnega mleka. Odsvetovano je uživanje steriliziranega mleka (UHT), saj ima ta znižano biološko vrednost.
S prehodom v šolo naj otroci nato postopoma preidejo na delno posneto mleko in izdelke iz delno posnetega mleka, kar velja tudi za odrasle. Odsvetuje se uživanje večjih količin mleka od svetovanih, saj nekatere študije kažejo, da lahko uživanje treh ali več kozarcev mleka na dan učinkuje nasprotno in celo poveča možnost za zlome v starosti. Prav tako je uživanje surovega mleka za majhne otroke, nosečnice, starejše osebe ter kronične bolnike primerno le, če je kratkotrajno prekuhano.
Več o mleku si lahko preberete na strani Nacionalnega portala o hrani in prehrani.
