Evropska unija se že več let sooča s ponavljajočim se pomanjkanjem zdravil, vendar še vedno nima učinkovitega sistema za reševanje tega problema, kaže poročilo Evropskega računskega sodišča (European Court of Auditors – ECA), ki je bilo objavljeno v sredo, poroča Euro News Health.
Po podatkih poročila se je pomanjkanje zdravil v EU v zadnjih letih še poglobilo in lani doseglo rekordno raven. Težavo poslabšuje dejstvo, da na ravni EU ni skupnih pravil in orodij za obravnavno pomanjkanja in zagotavljanja skladnosti.
“Pomanjkanje zdravil je stalna težava, ki Evropski uniji še vedno povzroča kronične glavobole. Je pogostejše in hujše – tako je v letih 2023 in 2024 doseglo rekordno raven,” je novinarjem ob predstavitvi poročila povedal Klaus-Heiner Lehne iz ECA. Pravi, da je to problem za paciente, izziv za zdravstvene sisteme in opozorilo, kako ranljiva je EU pri oskrbi z zdravili.
Od leta 2022 do oktobra 2024 so nacionalni organi Evropski agenciji za zdravila (European Medicines Agency – EMA) prijavili 136 kritičnih primerov pomanjkanja zdravil, navaja poročilo.
Marca letos je bilo po podatkih EMA v pomanjkanju 34 zdravil. Med njimi jih je bilo 16 takih, ki so uvrščena na seznam nujno potrebnih zdravil Evropske komisije. Med drugim so primanjkovala ključna zdravila, kot so trombolitiki (za zdravljenje bolnikov z infarktom ali možgansko kapjo), antibiotik amoksicilin in protistrupi za zastrupitev s cianidom.
Revizorji so poudarili, da pomanjkanja ni mogoče reševati na nacionalni ravni in da prav tu EU do zdaj ni bila dovolj učinkovita.
Vsaka država ima svoja pravila
Po besedah Lahneta si komisija prizadeva odpraviti glavne vzroke pomanjkanja, vendar so pri tem še na začetku poti. V poročilu je kot ena glavnih ovir na tem področju omenjena razdrobljenost podatkov v EU – tako o informacijah o zalogah in prijavah pomanjkanja kot tudi na področju dovoljenj za promet z zdravili.
Vsaka država ima namreč svoja pravila glede obveščanja regulatorjev. V Belgiji lahko proizvajalci počakajo, da zdravila dejansko zmanjka. Le čez mejo, na Nizozemskem, pa morajo proizvajalci regulatorje obvestiti vsaj dva meseca prej, preden predvidevajo, da ne bodo mogli dostaviti zdravil v roku dveh tednov. Postopek je zapleten tudi zato, ker proizvajalci najprej obvestijo svoje nacionalne oblasti, te pa nato EMA. “Poleg tega sistem poročanja v praksi pogosto ne deluje – obvestilo pride prepozno ali sploh ne,” je poudaril Lehne.
“Usklajuje se lahko le, če imaš ustrezno znanje. Tako pač je,” je dejal Matthias Blaas iz ECA. Dodaja, države članice prostovoljno pripravljajo različne podatke, nekatere jih pa sploh ne.
Pobude so, ukrepanje pa še nezadostno
Ker se razmere v zadnjih letih niso izboljšale, je EU pripravila več pobud za učinkovitejše preprečevanje in blaženje pomanjkanja zdravil: pripravljena sta bila seznam ključnih zdravil EU in Akt o ključnih zdravilih. Čeprav poročilo navaja, da je to “dober prvi korak”, pa je v sklepu opozorjeno, da ukrepi EU ostajajo nezadostni. Revizorji opozarjajo, da ti predlogi nimajo mehanizmov izvrševanja, denimo ni sankcij, s katerimi bi se od industrije lahko zahtevalo spoštovanje poročanja.
Naslednji sveženj farmacevtske zakonodaje, o katerem trenutno razpravljajo ministri za zdravje Sveta EU, bi lahko proizvajalcem naložil več obveznosti glede zagotavljanja podatkov o njihovih dobavnih verigah.
“Šele ko bodo omenjeni predlogi sprejeti in bo zagotovljeno financiranje, se bo lahko začelo njihovo izvajanje. In nato bo trajalo še nekaj let, preden bodo imeli resničen učinek,” je opozoril Blaas ter poudaril, da pomanjkanja ni mogoče odpraviti čez noč.
Vir: Euro News. Dostopno na: EU medicine shortages at record levels, auditors report. Zadnji dostop: September 2025
