Rak pljuč je velik javnozdravstveni problem tako v svetu kot v Sloveniji. Gre za drugo najpogostejšo obliko raka pri ženskah in moških, poleg tega ima ta oblika raka eno najvišjih stopenj umrljivosti. Vsako leto pri nas za rakom pljuč zboli približno 1.600 ljudi, umre jih 1.100.
“Rak pljuč je v Sloveniji drugi najpogostejši, povzroči pa največ smrti med vsemi raki. Preživetje se izboljšuje, vendar je še zmeraj nizko, predvsem zato, ker bolezen pogosto odkrijemo prepozno – več kot polovica bolnikov ima ob diagnozi že metastatsko obliko, ki je ne moremo pozdraviti, petletno preživetje teh bolnikov pa je manj kot 10-odstotno,” poudarja doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., specialistka radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Dejavniki tveganja
Po besedah doc. dr. Martine Vrankar je pri nas za kar 80 do 90 odstotkov primerov raka pljuč odgovorno kajenje.
Medtem ko v Severni Ameriki beležijo podobne vzorce, je v Aziji slika nekoliko drugačna: k razvoju raka pomembno prispevajo onesnaženje zraka, izpostavljenost odprtim virom gorenja in uporaba premoga, pa tudi genetika.
Pojavnost raka pljuč med ženskami narašča
Incidenca raka pljuč je v zadnjih letih med moškimi stabilna, pri ženskah pa izrazito narašča – zadnje desetletje kar pet do šest odstotkov na leto. Tudi napovedi za prihodnost niso spodbudne: evropski podatki napovedujejo, da se bo do leta 2040 umrljivost zaradi te bolezni povečala za 26 odstotkov, pojasnjuje doc. dr. Martina Vrankar.
Bolezen v zgodnji fazi odkrivajo le pri petini bolnikov
Kot pravi doc. dr. Martina Vrankar, se petletno preživetje sicer postopoma zvišuje, a ostaja močno odvisno od stadija, v katerem je bolezen odkrita. Pri moških je 22-odstotno, pri ženskah 32-odstotno.
Če je rak odkrit zgodaj, je preživetje bolnikov nad 60 odstotkov – a pljučnega raka v zgodnjem stadiju odkrijemo le pri približno 20 odstotkih primerov.
Prvi zametki presejanja pred več desetletji
Ker v zgodnji fazi raka pljuč bolniki običajno nimajo izrazitih simptomov, so strokovnjaki po vsem svetu že pred več desetletji začeli s poskusi presejanja. Vendar se rentgensko slikanje pljuč v populaciji ni izkazalo za učinkovito.
Pravi preboj so prinesle novejše študije po letu 2000, ki so kot presejalno preiskavo uporabljale računalniško tomografijo z nizkimi odmerki sevanja (LDCT) pri osebah z visokim tveganjem – kadilcih. Te raziskave so pokazale, da organizirano presejanje:
- lahko zmanjša umrljivost zaradi raka pljuč;
- omogoča odkrivanje žleznega raka pljuč 4 do 6 let prej kot sicer,
- po analizah lahko v Evropi letno prepreči do 22.000 smrti zaradi raka pljuč.
Decembra 2022 je Svet EU objavil prenovljena priporočila za presejalne programe, ki države članice v zvezi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe LDCT za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za pljučnega raka, ter presejalni program povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.
Prvi korak k organiziranem presejanju za raka pljuč: ciljni raziskovalni projekt LUKA
Na podlagi evropskih priporočil je v Sloveniji zaživel ciljni raziskovalni projekt LUKA, ki združuje strokovnjake Onkološkega inštituta Ljubljana, UKC Ljubljana, Klinike Golnik, UKC Maribor ter Fakultete za matematiko in fiziko.
Cilj projekta je jasen: preveriti izvedljivost in pripraviti strokovne podlage za uvedbo organiziranega presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji. Vključuje tudi pripravo protokola pilotnega projekta.
“Naš cilj je zagotoviti, da bo organiziran nacionalni presejalni program učinkovit in vzdržen,”
pojasnjuje doc. dr. Martina Vrankar.
Izzivi, ki jih prinaša presejanje raka pljuč
Presejanje za raka pljuč je v več pogledih pomembno drugačno, kot so obstoječi trije zelo uspešni presejalni programi v Sloveniji in se sooča z nekoliko drugačnim izzivi, priznava doc. dr. Martina Vrankar.
Kateri so ti izzivi?
- Določitev ciljne populacije: Presejanje za pljučnega raka ni namenjeno celotni populaciji v določeni starostni skupini, temveč skupini kadilcev, pri katerih določene značilnosti kažejo na povečano tveganje za razvoj pljučnega raka.
- Identifikacija upravičencev: Vabljenje na program presejanja je tako eno od ključnih izzivov, na katerega še nimamo pravega odgovora. Proučujemo različne pristope, kot sta vprašalnik o kajenju, priložen vabilu osebam ustrezne starosti, pridobivanju podatkov o kajenju s strani referenčnih ambulant in podobno.
- Obravnava naključnih najdb: Naključne najdbe so najdbe na LDCT, ki niso povezane z osnovnim namenom preiskave – iskanjem pljučnega raka. V nekaterih primerih je odkrivanje teh povezano z zgodnjim odkrivanjem življenjsko pomembnih stanj, kot so rak drugih organskih sistemov, kardiovaskularna ali respiratorna obolenja. Obravnava udeležencev z naključnimi najdbami, odkritimi med presejalnim pregledom za pljučnega raka, bo verjetno eden od pomembnih dejavnikov pri oceni splošne uspešnosti in stroškovne učinkovitosti programa.
- Povezava s programi za opuščanje kajenja: presejanje mora biti povezano s svetovanjem in pomočjo pri opuščanju kajenja, saj je prenehanje kajenja ključen dejavnik zmanjševanja tveganja.
Kljub izzivom so strokovnjaki soglasni: organizirano presejanje lahko pomembno zmanjša umrljivost zaradi raka pljuč in izboljša možnosti za uspešno zdravljenje.
| Ta prispevek je strokovno neodvisen in ni povezan z nobenimi oglaševalskimi vsebinami na tej spletni strani. Vse informacije v članku so podane z namenom izobraževanja in obveščanja javnosti in niso povezane s promocijo izdelkov ali storitev. |
