Ta impulz ima ime – maščevalna nezvestoba. Številke pravijo, da se za to odloči vsak tretji, večina pa verjame, da je upravičeno. A izpovedi bralcev s foruma Med.Over.Net razkrivajo nekaj, česar vam nihče ne pove, dokler ne naredite tega koraka.
Ko 18 let skupnega življenja razpade v enem večeru
Predstavljajte si osemnajst let skupnega življenja, navad, intimnih trenutkov, malih ritualov, ki jih razumete le vi in vaš partner. Potem pa nekega večera na njegovem telefonu odkrijete sporočila, ki vam v trenutku vzamejo sapo. Sodelavec. Afera. V tisti sekundi razpade svet, ki ste ga gradili tako dolgo in tako predano.
V hipu vas preplavi bolečina, ki ni podobna nobeni drugi. V želodcu se pojavi trd, mrzel vozel, ki ne popusti. Ponoči se zbujate v paniki; ne morete dihati, srce razbija, slike iz sporočil pa se vračajo kot bliski, ki jih ne uspete ustaviti. Tudi na videz nevtralni trenutki – zvok telefona, vonj parfumov, komentar v oddaji na televiziji – sprožijo nov val tesnobe.
Sredi tega notranjega kolapsa se oglasi misel, ki je ne izrečete na glas, a je vztrajna kot odmev: “Zakaj ne bi tudi jaz? Naj vsaj občuti, kako je meni.” Ta misel ima ime: maščevalno varanje. Na prvi pogled deluje kot način, da si povrnete dostojanstvo, nadzor ali preprosto pravičnost. Toda psihologija in izkušnje ljudi, ki so šli skozi to pot, pravijo nekaj povsem drugega.
Prevara kot travma, ne kot “incident v odnosu”
Prevara ni zgolj razočaranje. Pri številnih ljudeh sproži travmatičen odziv. Študija Roos in sodelavcev iz leta 2019 je pokazala, da skoraj polovica prevaranih razvije simptome, ki so značilni za posttravmatsko stresno motnjo. To pomeni vsiljive misli, izogibanje situacijam, ki spominjajo na dogodek, nenehno napetost in telesne odzive, kot sta pospešen utrip ali slabost. Gre za odziv telesa, ki je doživel nekaj, čemur ni bil kos.
Strokovnjaki poudarjajo, da je prevara ena najtežjih oblik čustvene poškodbe, ker jo povzroči oseba, ki ji zaupamo. Ruši temeljni občutek varnosti, na katerem stoji partnerski odnos. Zato je bolečina tako intenzivna in zato se tudi najbolj stabilni ljudje znajdejo sredi vrtinca čustev, ki jih ne prepoznajo kot svoje.
Zakaj postane maščevanje tako mikavno?
Ko človek izgubi občutek nadzora, se bolečina pogosto preoblikuje v jezo, jeza pa v željo po maščevanju. Mnogi opisujejo, da se ob prevari počutijo ponižane in postavljene v vlogo “naivneža”, ki ga je partner izigral. Povračilna nezvestoba se zato lahko zdi kot način, da si povrnete moč ali položaj. V vas se zbudi ideja, da se morajo stvari “izenačiti”, da ne želite ostati tisti, ki je igral po pravilih, medtem ko se je drugi odločil drugače.
Nekateri si maščevanje razlagajo kot kazen, ki bi partnerju omogočila, da razume, kako zelo vas je prizadel. Drugi vidijo v tem možnost, da dvignejo samopodobo, ki se je ob razkritju porušila. Vse to so globoko človeški odzivi, vendar so hkrati zelo slabi temelji za odločitve, ki dolgoročno oblikujejo vaše življenje.
Resnične zgodbe: “Revenge seks mi ni pomagal – samo še bolj me je bolelo”
Na forumu Med.Over.Net se uporabniki pogosto spopadajo s podobnimi dilemami. Eden od njih, z vzdevkom J***gazdej, opisuje razpad dolgoletne zveze zaradi partnerkine nezvestobe. Prizna, da slabo spi, da ga preganjajo vsiljive slike in da pije več kot prej. Ter da ga preganja ena sama misel: “Dokler se “rezultat ne izravna”, ne bo zmogel naprej”.
Druga uporabnica mu odgovori, da se maščevanju raje izogne. Po njenih besedah takšno dejanje ponese na raven, ki ne prinese občutka zadoščenja, ampak predvsem izgubo dostojanstva.
Nekdo drug opiše, da je po partnerjevi nezvestobi varal nazaj. Danes sta s partnerjem ponovno skupaj, a priznava, da povračilo ni prineslo nobenega olajšanja. Nasprotno – prineslo je še več zmede, prizadetosti in občutka, da sta bila oba “izgubljena”, kar je njun odnos odneslo še dlje od rešitve.
Tretja zgodba, prav tako s foruma, opisuje začarani krog: najprej je varal on, nato se je maščevala ona, potem se je maščeval on … Zveza se je razpletla v tekmo bolečine in ponižanja, iz katere ni bilo več poti nazaj. Avtor zapisa ugotavlja, da je bil glavni razlog za propad nezrelost obeh – in prav ta nezrelost na obeh straneh pogosto hrani idejo maščevanja.
Celotno debato na forumu lahko preberete TUKAJ.
Kaj o maščevanju pravijo raziskave?
Raziskave potrjujejo izkušnje naših bralcev. Maščevalna nezvestoba sicer lahko prinese kratek občutek zadoščenja, vendar ta traja izjemno kratek čas. Študije kažejo, da se takoj za tem pojavita krivda in strah pred posledicami, odnos pa se skoraj vedno še dodatno zaplete. Dolgotrajni učinki so skoraj vedno negativni: napetost se poveča, bolečina se podvoji, zaupanje se popolnoma poruši. Namesto da bi se prvotna rana zacelila, nastane nova. Človek, ki je bil sprva ranjen, se znajde v položaju, ko je tudi sam nekoga prizadel – in ta dodatna teža postane breme.
Zakaj maščevanje ne deluje?
Maščevalna nezvestoba ne odstrani tistega, kar je bilo storjeno vam. Ne povrne časa, ne izbriše bolečine in ne zaceli izdaje. Še pomembneje: ne spremeni dejstva, da ste bili ranjeni. Pogosto ustvari nov problem: zdaj ste tudi vi tisti, ki ste prekršili mejo, za katero ste bili prepričani, da je ne boste nikoli. To lahko povzroči globoko notranje protislovje – poskušate premagati bolečino, a hkrati ste storili nekaj, kar je v nasprotju z vašimi vrednotami.
Poleg tega maščevanje preusmeri fokus. Namesto da bi se posvetili celjenju lastne travme, začnete delovati iz bolečine. Jeza postane kompas, odločitev pa ne sprejemate več iz občutka, kdo ste, temveč iz tega, kako želite raniti nazaj. Rezultat so pogosto še bolj zapleteni odnosi, težji razhodi in dolgoročne posledice, ki jih je še težje predelati kot samo prevaro.
Kaj vam lahko resnično pomaga?
Ko ste ranjeni, si želite hitre rešitve, vendar se celjenje začne šele takrat, ko si priznate, da gre za travmo. Predelati je treba bolečino, strah, ponižanje in izgubo zaupanja. To zahteva čas in pogosto strokovno pomoč. Mnogi ljudje se v takih trenutkih obrnejo na individualno terapijo, ki jim pomaga razumeti intenzivnost svojih občutkov, ter na partnersko terapijo, če želijo preveriti, ali se odnos sploh lahko obnovi.
Pomembno je, da v obdobju, ko so čustva najbolj razburkana, ne sprejemate odločitev, ki imajo dolgoročne posledice. Jeza daje občutek moči, vendar je to prevara. Ko se umiri, pogosto prinese dvom, obžalovanje in dodatno trpljenje.
Sčasoma se morate odločiti, ali želite v odnosu ostati ali oditi. Če ostanete, bo pot dolga: končati se mora vsak stik s tretjo osebo, slediti morata iskrenost in preglednost, pogosto pa tudi strokovna pomoč. Če odidete, je pomembno, da zaščitite sebe in otroke ter da ne dovolite, da bi bolečina postala vodič vaših prihodnjih odnosov.
Namesto maščevanja izberite dejanja, ki vam pomagajo: pisanje, gibanje, ustvarjanje, strokovni pogovor. Vse, kar vam vrne občutek, da ponovno postajate vi, ne pa različica sebe, ki jo je oblikovala bolečina.
Maščevanje je skušnjava, ne rešitev
Če vas je partner prevaral, je povsem normalno, da se v vas oglasi želja po maščevanju. To ni znak slabosti, temveč ranjenosti. Vendar maščevalno varanje le redko prinese olajšanje, ki ga iščete. Pogosto poglobi bolečino, oteži spravo ali spoštljiv razhod in vas potegne v dejanja, zaradi katerih trpite še bolj. Prava moč se pokaže tam, kjer se odločite, da ne boste postali oseba, ki jo je izoblikovala tuja izdaja. Moč je v tem, da izberete pot, ki zdravi vas, ne pa ran vaše preteklosti.
Kam po pomoč?
Če po partnerjevi prevari doživljate hudo čustveno stisko (nespečnost, panične napade, tesnobo, občutek izgube nadzora), niste sami. V Sloveniji je na voljo več oblik strokovne in anonimne pomoči. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili pregleden seznam virov pomoči v duševni stiski, vključno z zdravstvenimi ustanovami, svetovalnicami in brezplačnimi telefonskimi linijami.
Preverite: Kam in kako po pomoč v duševni stiski? – NIJZ
VIRI
- Choosing Therapy. (2023). Revenge cheating: Why people do it and why it does not work. Pridobljeno: https://www.choosingtherapy.com/revenge-cheating/
- Seeking Integrity. (2022). Betrayal trauma: Symptoms and recovery. Pridobljeno: https://www.seekingintegrity.com/betrayal-trauma/
- Roos, L. G., O’Connor, V., Canevello, A., & Bennett, J. M. (2019). Post-traumatic stress and psychological health following infidelity in unmarried young adults. Stress and Health, 35(4), 468–479. Pridobljeno: https://doi.org/10.1002/smi.2880
- Boon, S. D., Alibhai, A. M., & Deveau, V. L. (2011). Reflections on the costs and benefits of exacting revenge in romantic relationships. Canadian Journal of Behavioural Science, 43(2), 128–137. Pridobljeno: https://doi.org/10.1037/a0022367
