Tako opozarja zdravnik izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., strokovnjak za športno prehrano, ki redno sodeluje tudi z Olimpijsko reprezentanco Slovenije. Pove, da telo ob povečani telesni aktivnosti potrebuje več energije in hranil. Če ob povečani telesni aktivnosti omejimo vnos hrane, bo telo začelo črpati zaloge iz mišic. Ko pa bomo nekaj pojedli, še posebej, če ne tista hranila, ki jih telo po aktivnosti potrebuje za regeneracijo, se bo večina zaužitega kopičila kot maščevje in bo regeneracija slabša, predvsem bodo prizadete mišice in zaloge sladkorjev (glikogena) v mišicah kot tudi jetrih. Vse to prispeva k slabšemu zdravju, povečanemu vnetju v telesu in tudi k zmanjšani telesni zmogljivosti.
Ključ do dobre telesne sestave ni stradanje
Za dobro telesno sestavo je ključen zadosten in kvaliteten vnos hranil, poudarja dr. Knap. “Če pri povečani telesni aktivnosti omejimo vnos hrane, predvsem ogljikove hidrate, bo telo ob in po telesni aktivnosti v hudem stresu, saj telesni napor poruši telesno ravnovesje in izprazni glikogenske rezerve. Ščitnica pa dobiva signal, da telesu primanjkuje hrane,” razloži.
Pred telesno aktivnostjo, ki traja vsaj eno uro in je bolj intenzivna, mišice potrebujejo energijo. Če ima telo med telesno aktivnostjo na voljo dovolj sladkorja, bomo tudi bolj učinkoviti, dosegli bomo boljše rezultate. Po telesni aktivnosti pa za hitrejšo regeneracijo telo potrebuje poleg ogljikovih hidratov tudi beljakovine.
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., strokovnjak za športno prehrano
Nobena hrana ni prepovedana, če …
Sodobna priporočila za zdrav življenjski slog ne razlikujejo več telesne vadbe od zdrave prehrane, za zdravje potrebujemo oboje, je odločen sogovornik. “Naše celice vsak trenutek potrebujejo energijo, ki jo dobimo s hrano, telo pa jo uporabi za obnovo, rast in gibanje.“
Po besedah dr. Knapa, nobena hrana ni prepovedana, če se prehranjujemo raznoliko in uravnoteženo, ter da smo pri vsem zmerni in jemo počasi. “Potrebujemo prav vse vrste hrane, vsa makro hranila, ogljikove hidrate (OH), beljakovine in maščobe, predvsem nenasičene. Telo potrebuje tudi sol in sladkor, slednjega potrebujejo predvsem možgani in seveda mišice ob bolj intenzivni vadbi. Velika težava sodobnega prehranjevanja je v prekomernosti vsega, tudi v prevelikih porcijah obrokov ob nepravem času in v procesirani hrani, ki je škodljiva zdravju.“
Kdor je nagnjen k povečani telesni teži, je dobro, da poveča vnos proteinov v hrani – predvsem rastlinske proteine, ker manj obremenijo presnovne procese v telesu.
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., strokovnjak za športno prehrano
Prehrana pri redni športni aktivnosti
Če jemo raznoliko in uravnoteženo prehrano v zmernih obrokih, tudi redno športno aktivni ljudje (rekreativni športniki), ne potrebujejo nobenih posebnih prehranskih režimov, meni dr. Knap. “Pri več sedenja mora biti energetski vnos manjši. Kdor ni veliko aktiven, denimo ob sedečem delu, potrebuje le toliko OH, kot jih porabijo možgani. Kdor je telesno bolj aktiven, potrebuje tudi več OH, predvsem sestavljenih. OH napolnijo glikogenske rezerve, ki jih mišice porabljajo ob telesni aktivnosti,” razlaga.
Sogovornik poudari, da ni pomembno, le kaj zaužijemo na dan, ko smo telesno aktivni, ampak kako se pravzaprav prehranjujemo ves čas, saj je zelo pomembno, da ima telo vedno na razpolago vsa hranila.
Omega 3 maščobe in vitamin D3 sta edini prehranski dopolnili, ki jih je pri aktivnem življenjskem slogu smiselno jemati.
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., strokovnjak za športno prehrano
Tudi premalo tekočine vpliva na športne rezultate
Po priporočilih lahko organizem prenese izgubo tekočine za dva odstotka telesne teže, brez vpliva na zmogljivost, brez nevarnosti, da se pregrejemo, da doživimo vročinsko kap, da smo manj telesno zmogljivi, še pove dr. Bojan Knap. In svetuje, da doma opravimo kopalniški test: stehtamo se v opremi, v kateri bomo telesno aktivni. Ko se vrnemo iz aktivnosti, se ponovno stehtamo. Če se nam teža zmanjša za več kot dva odstotka, pomeni, da smo med aktivnostjo popili premalo tekočine.
