Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4−8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, prizadane pa lahko katerokoli starostno skupino. V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna.
Način prenosa
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.
Simptomi in znaki bolezni
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Okužbo je moč pozdraviti z antibiotiki, a večina obolelih pride k zdravniku prepozno, ko je bolezen že tako napredovala, da zdravljenje običajno ni učinkovito.
Oslovski kašelj velja za eno najtežjih nalezljivih otroških bolezni. Okužbo prepoznamo po kašlju brez povišane telesne temperature, ki se pojavi od enega do dveh tednov po okužbi. V tem obdobju traja 7 do 10 dni in je lahko povsem neznačilen, nemoteč. V tem obdobju je bolnik tudi najbolj kužen. Zatem se začno tipični napadi kašlja, ki so v napadih z zariplostjo ali pomodrevanjem in so močnejši ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes otrok hlasta za zrakom, lahko tudi bruha. Pri odraslih bolnikih lahko kašelj ostane blažji oziroma neznačilen.
Ob sumu, da ima oseba oslovski kašelj (ali kadar kašljanje traja dalj časa brez izboljšanja), vedno obiščite zdravnika. Kadar otrok ali dojenček med kašljanjem pomodri, nujno pokličite zdravnika. Zdravnik lahko v zgodnjem stadiju bolezni postavi diagnozo le na podlagi brisa nosnožrelnega prostora. Na podlagi tega lahko potem predpiše ustrezen antibiotik, s katerim se bolezen ublaži in zmanjša nalezljivost. Zdravila za lajšanje kašlja običajno ne pomagajo.
Vir okužbe za dojenčke, kjer je potek bolezni težji, so običajno odrasli ali sorojenci, ki še niso prejeli poživitvenega odmerka cepiva. Za preprečevanje bolezni in njenega širjenja je zelo pomembna osveščenost.
Zdravljenje
Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
Preprečevanje
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi. Ostala dva odmerka dobijo v starosti 12–24 mesecev in 8 let (3. razred osnovne šole).
Obiščite tudi forum Pediatrija
Cepljenje po enem letu (davica. tetanus, oslovski kašelj)
Vir: NIJZ
