Osem nasvetov za zdravo srce in dolgo življenje

Foto: Profimedia

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca so neustrezen način prehranjevanja, sladkorna bolezen, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, visok krvni tlak, debelost in tudi onesnažen zrak. Na zadnje ne moremo veliko vplivati, na večino pa lahko. Kako?

Na zdravje, počutje in obvladovanje bolezni najbolj vplivajo izogibanje tveganim načinom ravnanj in redno preverjanje lastnega zdravstvenega stanja, ki lahko pravočasno pokaže tveganje za zdravstvene zaplete in bolezni. Redne meritve trigliceridov in sladkorja v krvi, krvnega tlaka, tlaka z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, holesterola, ITM-a, stanja arterij in ven ter druge preiskave lahko izboljšajo kakovost vašega življenja. Veliko pa bodo pripomogli preventivni ukrepi.

Zdrav način prehranjevanja

Srcu najbolj prijazna je sredozemska prehrana. Zanjo je značilno veliko sezonske, rastlinske hrane, različnega sadja, živil iz polnovredne moke, oreščki in semena, oljčno olje kot glavni vir maščobe, zmerno uživanje rib in morskih sadežev, jajc ter fermentiranih mlečnih izdelkov. Rdeče meso se najde na jedilniku bolj redko, saj se pri mesu daje prednost perutnini ali zajčjemu mesu.

Izogibajmo se sladkarijam, slanim in mastnim prigrizkom, predelanim in predpakiranim živilom. Pijmo veliko navadne, čiste vode.

Redna telesna dejavnost

Prizadevajmo si za najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti, vsaj petkrat na teden ali bodimo visoko intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden (npr. 3-krat 25 min). Povečajmo vsakodnevno telesno dejavnost – izberimo stopnice namesto dvigala ter hojo ali kolo namesto vožnje z avtomobilom ali avtobusom. Gibajmo se skupaj z družinskimi člani, s prijatelji, to nas bo spodbujalo in zabavalo. Zmanjšajmo sedenje.

Zdrava telesna teža

Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je najbolj zdrava telesna teža z indeksom telesne mase med 22,5 in 24,99. Vendar imajo ljudje v zelo dobri telesni pripravljenosti, z večjo mišično maso, pogosto zelo visok indeks telesne teže. V tem primeru nam več pove analiza telesne sestave.

Poleg indeksa telesne mase je pomemben tudi obseg trebuha. Ženske naj ne bi imele večjega od 88 cm, za moške je zgornja meja 101,5 cm. Debeli ljudje lahko zbolijo prej. Izračunajte si ob indeksa s pomočjo kalkulatorja na strani zasrce.si.

Ne kajenju in brez alkohola

Kajenje je vzrok za številne smrtno nevarne bolezni. Noben tobačni izdelek ni varen, vključno z elektronskimi cigaretami ali vejpi. Zdravju škoduje tudi pitje alkohola.

Kaj lahko pridobite, če ne uživate alkohola?
Ko se odločite za predah od uživanja alkohola, naredite nekaj koristnega za svoje zdravje in počutje. Predvsem pridobite boljše odnose v družini, spomin, spanje in več energije.
Zmanjšajo se tveganje za okvaro možganov, jeter, srca, tveganje za povišan krvni tlak, tveganje za nastanek raka, tveganje za poškodbe na cesti in pri delu, možnosti za težave v službi, možnosti za spore ali prepire.

brezalkohola.si

Dovolj kakovostnega spanja

Odrasla oseba naj bi spala 7 do 9 ur na noč. Vzdržujmo enakomeren urnik spanja (vsak večer pojdimo v posteljo ob isti uri in vsako jutro vstanimo ob isti uri), čez dan bodimo čim bolj aktivni, vendar ne tik pred spanjem, čez dan se izogibajmo dremanju, izogibajmo se gledanju televizije oz. uporabi elektronskih naprav tik pred spanjem, vzpostavimo večerno rutino (npr. branje, tehnike sproščanja, dihalne vaje), poskrbimo, da je spalnica temna, tiha, prezračena, primerne temperature in brez elektronskih naprav. Čez dan se skušajmo izogniti stresu in poskrbimo za sprostitev.

Kontroliran krvni tlak

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični krvni tlak pa od 80–84 mm Hg. Normalne vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka so zelo pomembne za učinkovito delovanje vitalnih organov, kot so srce, možgani in ledvice, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje.

Reguliran sladkor v krvi

Za spremljanje urejenosti sladkorne bolezni tekom daljšega obdobja je ustrezen pokazatelj HbA1c – glikirani hemoglobin.

Diagnoza sladkorne bolezni je zanesljiva, če je izvid krvnega sladkorja na tešče 7,0 mmol/L ali več oziroma kadarkoli (na tešče ali po obroku hrane) več kot 11,0 mmol/L. Če ni značilnih bolezenskih težav za sladkorno bolezen, potrebujemo za diagnozo še eno potrditev omenjenih vrednosti krvnega sladkorja.

Znižajmo povišane maščobe v krvi

Holesterol se po telesu prenaša tako, da se veže v posebne krvne delce – lipoproteine, od katerih je LDL škodljiv, saj se z njegovim posredovanjem holesterol v žilni steni odlaga, HDL pa je koristen, saj iz žilnih sten holesterol odstranjuje. Novejše ugotovitve velikih raziskav kažejo, da je zaželeno imeti čim nižjo raven holesterola LDL (manj kot 2,5 mmol/L, pri tistih, ki so npr. že preboleli srčni infarkt pa celo manj kot 1,8 mmol/L), po drugi strani pa si želimo, da bi bil zaščitni holesterol HDL čim višji (pri moških več kot 1,0 mmol/L, pri ženskah več kot 1,3 mmol/L).

Da izvemo, kakšna je naša ogroženost zaradi srčno-žilnih bolezni, je nujno, da si damo določiti raven krvnih maščob. 

Glede na nove smernice svetujejo še določitev vrednosti Lp (a) vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku. Povišane serumske koncentracije Lp (a) so pogoste, saj ima približno 25 % populacije povišane vrednosti, ki pospešujejo aterosklerozo.

Svoje zdravje postavite na vrh svojih vrednot. Načrtujte vsakdan – prehrano, gibanje, prosti čas. Izogibajte se stresu, kakovostno in zadosti spite. Vzemite si čas zase. Poiščite možnosti za izbiro zdravju prijaznejših živil, uživajte v pripravi zdravih in okusnih obrokov, ob sprehodih občudujte svet okoli sebe, družite se s prijatelji in svojci, svetujejo v Društvu za srce.

Če še nikoli prej, bo zdaj pravi čas, da poskrbite zase in prilagodite svoj življenjski slog. Posvojite za telo prijazne ukrepe: zdravo prehrano, veliko gibanja, nadzor nad telesno težo, izogibanje stresu, izogibanje kajenju in čezmernemu pitju alkohola, vse to pa običajno vodi tudi v dobro počutje. S sladkorno boleznijo se lahko naučite, kako imeti radi sami sebe, in razvijete občutek za svoje telo.

Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem

Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?

Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”

Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:

Viri:
https://zasrce.si/clanek/kaj-moramo-vedeti-o-sladkorni-bolezni/
https://zasrce.si/clanek/s-srcem-spoznaj-svoje-srce/

Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].

Več novic

New Report

Close