Redki bi pomislili, da so monitorčki, barvi oddajniki in glasbeni pripomočki nad otroško posteljico lahko tudi škodljivi. Z intenzivnimi barvami in zvoki dojenčka že v zgodnjih mesecih bombardirajo in navajajo na intenzivnost. Njegovi možgani in živčni sistem se prilagajata. To se nadaljuje, ko z odraščanjem otrok v roke dobi zvočno slikanico in igračke, ki ob pritisku oddajajo intenzivne zvoke. Te na videz nedolžne igračke poleg visoke intenzivnosti v sebi skrivajo še sistem nagrajevanja za možgane. V igračah uporabljeni psihološki triki, ki jih naredijo zanimive, otroka navajajo na ugodje in močne stimulacije. Otrok se na žalost navadi na intenzivne dražljaje in paradoks je, da ga pomirijo.
S tem se tlakuje pot v različne odvisnosti in zasvojenosti, s katerimi se bori vse več staršev – škodljivimi posledicami uporabe zaslonov, igranja spletnih igric in iger na srečo.
»Ne smemo zamenjati odvisnosti in zasvojenosti. Odvisni smo od vode, saj jo potrebujemo za življenje. Zasvojenost pa je škodljiva oblika odvisnosti,«
pojasnjuje Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, eni prvih tovrstnih ambulant v Evropi, ki deluje trideset let in je hkrati tudi edina v Sloveniji.
Kramli opozarja na nevarnosti, da že majhnemu otroku možgane programiramo na intenzivnost. S tem ga nehote navajamo, da se ves svet dogaja v 20 ali 40 centimetrih ekrana. Običajni pogovori, namizne igre, igre v naravi zanj postanejo dolgočasni in ga lahko celo delajo nemirnega. Ko v roke prime zaslon, se pomiri.
Kaj elektronski dražljaji slikanic in risank povzročijo otroku, predstavi na primeru, ko otrok pride v vrtec kot dinozaverček. Tako predan tej vlogi, da iz nje ne more izstopiti in odgovarja v vlogi lika iz risanke. Postal je obseden z junakom iz risanke. S tem se ustavi rast njegove ustvarjalnosti in zdaj živi življenje junaka iz igric ali risank.
Zato bi po njegovih izkušnjah in opažanjih dela z zasvojenimi ljudmi, otroka pred intenzivnimi dražljaji v zgodnjih letih morali obvarovati. Ob tem priporoča kritičen izbor igrač in ureditev primernega okolja za bivanje brez intenzivnih dražljajev.
“Odrasli se moramo zavedati, da otroški možgani niso prilagojeni intenzivnosti dražljajev, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni. Zato je odgovornost vsakega od nas, da se izobražuje na tem področju in da razvijemo kulturo omejitev dostopa do okolja, kjer so na voljo neprimerne vsebine za otroke, kamor sodijo tudi igre na srečo. Otroci, ki so izpostavljeni premočnim dražljajem v obdobju, ko še niso dovolj zreli, razvijejo večjo dojemljivost za tveganja. Omejitve dostopa do takih vsebin so ključnega pomena za zdrav razvoj.“
Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica (v okviru aktivnosti za odgovorno prirejanje iger na srečo, Loterija Slovenije)
Kako sanirati škodo, ki jo delajo elektronske naprave in zasloni
Ko je Miha Kramli začel delovati v centru za zdravljenje zasvojenosti v Novi Gorici, so bili uporabniki centra pretežno zasvojeni z alkoholom in drogami. Sčasoma so začeli po pomoč prihajati gosti in zaposleni bližnje igralnice zaradi težav z igrami na srečo – hazardiranjem. Trend obravnave nekemičnih zasvojenosti se nadaljuje in zdaj večinoma obravnavajo primere zasvojenosti zaradi prekomerne uporabe računalniških iger, spleta, zaslonov, borzo in drugimi vrstami nekemičnih zasvojenosti.
Razsežnost problematike nekemičnih zasvojenosti jih skrbi. Zato Kramli že več let opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več ambulant za zdravljenje i in tudi podporne programe za zdravljenje in rehabilitacijo, podobne tistim, ki so na voljo pri alkoholizmu in zdravljenju od nedovoljenih drog.
“V centru delujemo po svojih najboljših močeh, kolikor lahko, glede na to, da nas je malo, potreb pa veliko. Poleg ambulante redno pripravljamo predavanja in delavnice za otroke, starše, vzgojitelje in učitelje.“
Moramo se naučiti kulture uporabe novih tehnologij
Z rednimi obiski osnovnih in srednjih šol Miha Kramli ozavešča otroke, mladino ter njihove skrbnike o dejavnikih, ki lahko vodijo do nekemičnih zasvojenosti. Na teren še vedno, po vseh teh letih, odhaja sam, saj z mladimi zna navezati stik. Delavnice lahko izvede s pomočjo donacij. Dobi jih tudi od Loterije Slovenije, ki jih bo v šolskem letu 2024/2025 podprla 23.
“Z učenci in dijaki se hitro ujamemo. Povem jih, da nisem prišel z namenom, da bi jih strašil in jih omejeval. Obljubim, da bodo v naslednjih 14.ih minutah izvedeli najpomembnejše. Pomagam si tudi z orodji iz čuječnosti. Ko začnemo z delavnico, jih hitro potegne v igro in težav s pozornostjo in disciplino ni, tudi če je v dvorani 250 otrok.“
“Vse delavnice so prilagojene starosti otrok. Tako je na primer v prvi triadi veliko igranja vlog. V delavnici sodeluje tudi prijatelj Jaka (kuža), ki je najboljši človekov prijatelj in odpira otroke za sodelovanje. Jaka zalaja oblačke, na katerih se izpišejo različne besede, na primer prijateljstvo, sodelovanje, prepiri, škodoželjnost, sprejemanje. Z najmlajšimi učenci se potem pogovarjamo in ugotavljamo, kaj jim določena beseda pomeni. Izbrane besede tudi odigrajo.
V 2. triadi se spoznavamo razliko med samopodobo in samozavestjo. Preko igre poskusimo približat, kaj pomeni eno in drugo. Sprehodimo se tudi skozi situacije, ki jih je mogoče in ki jih ni mogoče spremeniti. Pogovarjamo se o tem, kaj po tem. Gremo skozi proces soočanja s stvarmi, na katere ne moremo vplivati, ampak jih moramo sprejeti. Pokažem jim, kako je, če imamo vire moči, da jih lažje sprejmemo. Dotaknemo se tudi vprašanj, kaj se zgodi z mano, če nekaj ne morem spremeniti in ne sprejeti. Vse to so teme, s katerimi se mladi pred vstopom v puberteto soočajo.
S starejšimi učenci v 3. triadi se že pogovarjamo o razlikah med kemičnimi in nekemičnne zasvojenosti, pojasnimo razliko med odvisnostjo in zasvojenostjo. Z igranjem vlog na zelo jasen način pokažemo, čemu vse so mladi danes izpostavljeni v vsakodnevnem življenju in s čim vse so bombardirani.“
Mladi tako na lastni koži spoznajo in dobijo drugačen vpogled v vrednote in na svet, ki jih obkroža. Predvsem starejši lahko že bolj kritično ocenijo svoje navade in morda celo sprejmejo neke dobre odločitve in navade.
“Mladi se naučijo časovne strukture in prostorske kulture uporabe nove tehnologije.“
To sta dva pomembna zaščitna vidika, ki ščitita mlade in tudi starše, da bi preveč posegali po tehnologijah. Kramli priporoča, da v družini sprejmemo dogovor o tem, kje, kdaj in ob kakšnih priložnostih se v družini uporabljajo tehnološke naprave. Pri tem sta prostor in čas uporabe pomembna.
Priporočamo v branje: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
