Neverjetno težko je, ko se človek počuti izdanega, prizadetega, še posebej, če je to nekdo, ki ga imate radi. Morda pa je še težje to, da mu odpustite.
Toda odpuščanje je veliko darilo tako za prizadetega kot tistega, ki ga je prizadel. V nadaljevanju si lahko preberete neka priporočila strokovnjakov, kako nekomu odpustiti, tudi če je to težko.
Kaj v resnici pomeni nekomu odpustiti?
Odpuščanje je v bistvu odpuščanje jeze, zamere ali česar koli drugega, kar čutite do nekoga, za katerega menite, da vam je storil krivico. Dr. Kristina Hallett, psihologinja, je za spletno stran mbg pojasnila: “Merriam-Webster opredeljuje odpuščanje kot ‘prenehati čutiti zamero do storilca’ ali ‘opustiti zamero ali zahtevo po maščevanju’. To je notranje stanje in ni odvisno od nikogar drugega kot od vas.”
Dodaja, da vaša sposobnost odpuščanja pogosto nima veliko opraviti s to osebo ali s tem, kar je storila, vse pa je povezano s tem, ali lahko naredite ta premik v svojih mislih, čustvih in dejanjih do te osebe. In to, da nekomu odpustite, še ne pomeni, da odobravate njegovo vedenje ali da boste to osebo sprejeli nazaj v svoje življenje – pomeni le, da ste se sprijaznili s tem, kar se je zgodilo.
Po mnenju licencirane zakonske in družinske terapevtke Rachel Zar, je pomembno, da se zavedamo, da je naravno, da ne želimo odpuščati: “Človeški instinkt je, da želimo vrniti udarec ali kaznovati, ko se počutimo, da nam je bila storjena huda krivica, in obdržati to “orožje”, ki bi ga lahko v prihodnosti uporabili proti tej osebi, situaciji. V tem trenutku je na pomembno, da se vprašamo, ali nam to dejansko služi.”
Ugotavlja, da odpuščanje običajno pojmujemo kot nekaj, kar dajemo nekomu drugemu, medtem ko bi v resnici morali razmišljati kot o nečem, kar naredimo zase.
Prednosti odpuščanja
Da bi razumeli koristi odpuščanja, morate razumeti, kaj se zgodi, če ne odpustite. Kot pojasnjuje Rachel Zar: “Zadrževanje jeze, zamere – ni dobro za nas. Povzroča veliko stresa in tesnobe, slabše razpoloženje in seveda stres v odnosih.”
Hallett opisuje, da je to, da nekomu ne odpustimo, mešanica jeze, depresije in krivde. Predvsem pa pravi, da je “nasprotje odpuščanja stagnacija – to pomeni, da se v zvezi z določenim dogodkom zataknemo v čustvenem prostoru, kar onemogoča prihodnjo rast in odkrivanje”.
Ko odpustimo, lahko opustimo vso energijo, ki jo porabimo, če ne odpustimo. “Odpuščanje je videti tako, da dejansko odpustimo in ne dajemo energije situaciji, posamezniku ali odnosu s posameznikom, na katerega smo se močno odzval,” za mbg pojasnjuje psihoterapevtka Annette Nuñez, doktorica znanosti.
In če odpuščanje ne pride v poštev?
Včasih je bolečina tako globoka, da še nismo pripravljeni na odpuščanje. Ne glede na to, kaj se je zgodilo, Nuñez opozarja, da bi bilo v takšnih primerih dobro poiskati pomoč strokovnjaka, ki bi vam pomagal predelati negativna čustva, ki jih zadržujete.
Tudi če tej osebi (ali osebam ali situaciji) ne morete “odpustiti”, je še vedno pomembno, da najdete določeno stopnjo sprejemanja, da ne boste nezavedno gojili negativnih čustev. Ob tem predlaga, da se vprašate, kaj boste imeli od tega, če ne odpustite, kako lahko rastete in kako lahko na podlagi tega izboljšate sebe.
Več izkušenj in mnenj uporabnikov si lahko preberete na forumu Duševno zdravje in odnosi.
Samo odpuščanje ne pomaga k boljšemu počutju, večinoma so ljudje še vedno nezadovoljni sami s seboj, tudi razni bolezenski znaki ne izginejo. Samo odpuščanje ni prineslo kakih pomembnih ali trajnih sprememb, nekateri so se počutili še slabše. Strokovnjaki ugotavljajo, da je odpuščanje lahko ovira napredovanju zdravljenja.
Dodaja, da je vedno, ko nekdo čuti, da mu je bila storjena velika krivica in odpuščanje ne pride v poštev, pomembno tudi oceniti, kako se to kaže v vašem življenju in ali vas to razjeda. “In, če ugotovite, da je to bolj negativno in nadležno kot pozitivno, potem poiščite terapevta, ki vam bo pomagal ugotoviti, kaj se dogaja, saj je morda razlog za to globlji,” pojasnjuje Nuñez.
Iti naprej
Ko ste dosegli odpuščanje (ali celo nehoteno sprejemanje), je treba narediti še nekaj korakov naprej. Po besedah Rachel Zar je najpomembnejše postavljanje trdnih meja.
Vprašajte se, katere meje potrebujete in kaj potrebujete, da si pomagate iti naprej, pravi. Če je na primer prijatelj izdal vaše zaupanje, je meja ta, da od njega potrebujete več preglednosti. In čeprav ne morete nujno računati na to, da bo zadevna oseba spoštovala vašo mejo, lahko računate nase, da jo boste spoštovali.
Morda se boste odločili tudi za to, da začasno prekinete odnos, kar tudi pojasnite z ustreznimi besedami, na primer: ‘Nekaj tednov ne bom prihajal na družabna srečanja, ker želim predelati to stvar.’
Vaša dejanja se lahko razlikujejo glede na situacijo. Morda se vam bo zdelo najbolje, da popolnoma prekinete stike s to osebo, se morda manj videvate ali pa se z njo srečujete le v družbi. Odločitev je na vas, saj le vi veste, kaj je za vas najboljše.
“Lahko pa nekomu odpustite in to počnete hkrati. Odpuščanje ne pomeni, da se obnašate, kot da se ni nikoli nič zgodilo, ampak gre za to, kaj lahko storite, da pridete na mesto čustvene in fizične varnosti, in ko ste tam, je veliko lažje sprejeti spremembo v dinamiki odnosa ali sprejeti, da je oseba v odnosu za vas večja ali pomembnejša od tega, kar se je zgodilo,” pravi Zarova.
Bistvo je, da odpuščanje ni vedno lahko, vendar je vredno. Kot pravijo, je vse, kar vpliva na vaš notranji mir, predrago, in s tem, ko zadržujemo jezo ali zamero, zapravljamo le svoj mir – in ne mir nekoga drugega.