“Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Poznamo več kot 90 serotipov pnevmokokov, a manj kot tretjina povzroča večino invazivne pnevmokokneih bolezni,” pravi specialistka infektologije in intenzivne medicine doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med., vodja cepilnega centra na UKC Ljubljana. Z njo smo s pogovarjali o vsem, kar je dobro vedeti o pnevmokoknih okužbah, kako prepoznati zaplete, kdaj iskati zdravniško pomoč in kako se zaščititi.
Bakterijo Streptoccoccus pneumoniae (pnevmokok) imamo ljudje normalno prisotno v sluznicah dihal in žrelo. Zakaj nas ‘naravno prisotni pnevmokoki’ v telesu ne ogrožajo in kdaj oziroma kako lahko postanejo pnevmokoki nevarni?
Prisotnost pnevmokokov v nosno-žrelnem prostoru dokažemo pri 25 do 50 odstotkih zdravih otrok, 97 odstotkih mladostnikov ter 5 odstotkih odraslih.
Kadar pride do padca imunosti ali poškodbe sluznice (najpogosteje na primer ob virusnih okužbah), pnevmokoki lahko prodrejo globlje v tkivo oziroma v kri in povzročijo bolezen. Invazivne pnevmokokne okužbe so nalezljive, prenašajo se posredno ali neposredno, bakterije pa se v zrak sproščajo kapljično ob govorjenju, kašljanju in kihanju.
S kakšnimi simptomi se kažejo pnevmokokne okužbe?
Ločimo neinvazivne in invazivne pnevmkokne okužbe.
- Med neinvazivne pnevmokokne okužbe spadajo: vnetja srednjega ušesa, obnosnih votlin, konjunktivitis in nebakteremična pnevmokokna pljučnica.
- Med invazivne pnevmokokne okužbe, ki so življenje ogrožajoče, pa spadajo meningitis, bakteriemična pnevmokona pljučnica in bakteriemija (sepsa).
Pnevmokoki so v Sloveniji najpogostejši vzrok bakterijske pljučnice in gnojnega meningitisa.
Koga pnevmokokne okužbe najbolj ogrožajo in kako?
Invazivne pnevmokokne okužbe so najpogostejše pri:
- starejših od 65 let
- otrocih, mlajših od dveh let,
- osebah z imunskimi pomanjkljivostmi, še posebno pri osebah z anatomsko ali funkcionalno asplenijo. Med osebami z imunsko motnjo najbolj ogrožajo osebe, ki živijo s HIV, prejemnike krvotvornih matičnih celic in čvrstih organov ter osebe s kroničnimi vnetnimi in avtoimunskimi boleznimi.
- bolnikih s kronično pljučno, jetrno in ledvično boleznijo, sladkorno boleznijo,
- bolnikih z rakavimi boleznimi,
- podhranjenih ter
- osebah s sindromom odvisnosti od alkohola.
Kako se zdravijo pnevmokokne okužbe in kakšni so lahko zapleti?
Gre za bakterijsko okužbo, kar pomeni, da moramo te bolezni zdraviti z antibiotiki. Zapleti se pojavljajo pri 15-30 odstotkih obolelih in so različni – odvisno, kje je primarna okužba.
Pnevmokokni meningitis je najpogosteje zaplet okužbe srednjega ušesa, obnosnih votlin ali pljučnice. Ključnega pomena pri razvoju meningitisa je kolonizacija nosno-žrelnega prostora. Inkubacija povprečno traja 7 dni. Pri večini bolnikov se klinična slika razvije hitro; bolniki imajo vročino in glavobol, moti jih svetloba, navajajo slabost, lahko tudi bruhajo. Kmalu se pojavijo tudi nemir, krči, zmedenost in motnja zavesti, ki lahko hitro napreduje do kome.
Klinično navadno najdemo pozitivne znake meningealnega draženja, redkeje pa lahko tudi nevrološke izpade, hemiparezo in prizadetost možganskih živcev. Zapleti pnevmokoknega meningitisa so tudi epileptični krči, hidrocefalus, kap, možganski ognojek ter strdki venskih sinusov v možganih.
Pri do 30 odstotkih prebolevnikov ugotavljamo dolgoročne posledice. Pnevmokokni meningitis je tudi najpogostejši vzrok pridobljene gluhosti pri majhnih otrocih.
Kot zaplet pnevmokokne pljučnice lahko pride do gnojnega vnetja obpljučnih prostorov, ogojkov pljuč in dihalne odpovedi, ki zahteva umetno predihavanje. Pnevmokokne okužbe se lahko zapletejo tudi s sepso in septičnim šokom.
Tudi smrtnost zaradi pnevmokoknih okužb je visoka – pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici povprečno približno 15 odstotkov.
Ali se v zdravstvenih domovih, ob pojavu tipičnih simptomov, naredi test, ali gre za okužbo s pnevmokoki?
Ob pojavu simptomov se v zdravstvenih domovih rutinsko ne delajo testi za dokaz pnevmokoknih okužb. Mikrobiološka diagnostika pnevmokoknih okužb je namreč kompleksna in se jo izvaja večinoma le v urgentnih centrih in v bolnišnicah.
Če ima nekdo potrjeno pnevmokokno okužbo – na kaj mora biti pozoren, kako prepoznati zaplet (pri otrocih in odraslih)?
Predvsem mora oboleli počivati in po navodilih jemati antibiotike. V kolikor ob antibiotičnem zdravljenju v 48 urah ne pride do padca telesne temperature, lahko pomeni, da gre za zaplet. V takem primeru je treba takoj obiskati zdravnika. Enako tudi, če se stopnjujejo ali na novo pojavijo simptomi, kot so bolečine v prsih, hud glavobol, bruhanje, zaspanost, gnojni izcedek iz ušes in podobno.
Ali prebolevnost pnevmokokne okužbe nudi imunost?
Prebolela pnevmokokna okužba ne nudi dolgotrajne imunosti, kar pomeni, da se v življenju lahko okužimo in zbolimo večkrat.
Kaj vse lahko ljudje naredimo za zaščito pred pnevmokoknimi okužbami? Higienski ukrepi, cepljenje …?
Glavni način preprečevanja je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Kar še lahko naredimo, da posredno zmanjšamo možnost okužbe, je tudi zdrav način življenja, torej, opustitev kajenja in prekomernega uživanja alkoholnih pijač, zdravljenje pridruženih kroničnih bolezni, telesna aktivnost in zdrava prehrana.
Kaj vse je dobro, da ljudje vedo o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam? Je samoplačniško, se lahko cepi v breme zavarovanja? Če da – kdo vse se lahko cepi v breme zavarovanja?
Trenutna slovenska priporočila vključujejo tri cepiva proti pnevmokoknim okužbam:
- 23-valentno polisaharidno cepivo (PPV23),
- konjugirano 13-valentno cepivo (PCV13) in
- 20-valentno konjugirano cepivo (PCV20).
Glavna prednost polisaharidnega cepiva je, da pokrije največji nabor serotipov, medtem ko je konjugirano cepivo v primerjavi s polisaharidnim boj imunogeno in vzpodbudi boljše in dolgotrajnejše imunske odzive. Predvsem pa je pomembno, da konjugirano cepivo stimulira imunost na sluznicah in prepreči kolonizacijo pnevmokokov v nosno-žrelnem prostoru in tako prepreči okužbo pri cepljeni osebi (direktni učinek), posredno pa tudi pri necepljenih osebah (poveča kolektivno imunost).
Od letošnje sezone se lahko vsi otroci cepijo v breme ZZZS (torej brezplačno) s PCV-20.
Cepljenje je v breme ZZZS na voljo tudi za določene skupine odraslih, in sicer:
- za vse starejše od 65-let ter kronične bolnike s PPV 23,
- bolnike brez vranice, s polžkovim vsadkom ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic pa s PCV20.
Glede na slovenska priporočila so do cepljenja s PCV20 v breme ZZZS upravičeni tudi nekateri bolniki s kroničnimi boleznimi in bolniki z imunsko motnjo:
- bolniki s prirojeno ali pridobljeno imunsko motnjo (vključuje pomanjkanje komplementa, humoralno in celično imunsko pomanjkljivost);
- osebe, ki živijo s HIV;
- bolniki s končno ledvično odpovedjo (5. stopnja) in bolniki na hemodializi;
- bolniki z nefrotskim sindromom;
- bolniki z malignimi neoplazmami, ki slabijo imunski odziv (npr. levkemija, limfom, Hodgkinova bolezen, generaliziran malignom, multipli mielom);
- bolniki, ki prejemajo zdravljenje zaradi rakave bolezni;
- bolniki na imunosupresivnem zdravljenju, vključno z dolgotrajnim sistemskim glukokortikoidnim zdravljenjem (več kot en mesec v odmerku, ekvivalentnemu 20 mg prednizolona ali več/dan, ali pri otrocih (<20 kg) v odmerku 1 mg ali več/kg/dan);
- bolniki, zdravljeni z obsevanjem;
- bolniki po presaditvi čvrstih organov.
V ZDA in nekaterih državah EU je že na voljo tudi novo cepivo proti pnevmokoknim okužbam, in sicer 21-valentno konjugirano cepivo, ki pokriva nekoliko drugačen nabor serotipov od cepiv, ki so trenutno v uporabi. Predvidevamo, da bomo že v bližnji prihodnosti z omenjenim cepivom razpolagali tudi v Sloveniji.
Komu vse se priporoča cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?
Cepljenje priporočam vsem osebam, najbolj pa ogroženim skupinam, torej mlajšim od 2 let, starejšim od 65-let ter osebam z imunskimi motnjami, ki sem jih že podrobno navedla. Poleg cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je hkrati sezonsko priporočljivo tudi cepljenje proti virusnim okužbam (gripa, covid-19, RSV).
Raziskave so pokazale, da se pojavnost pnevmokoknih okužb najbolj zmanjša, če so bile osebe cepljenje proti pnevmokoknim okužba in gripi. Cepljenje je pomembno tudi, ker konjugirana cepiva tudi vplivajo na manjšo kolonizacijo noso-žrelnega prostora.
Kako učinkovito je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?
Učinkovitost pnevmokoknih cepiv je dobra. Učinkovitost PPV23 proti invazivni pnevmokokni okužbi (torej najhujšim oblikam kot so bakteremična pljučnica, gnojni meningitis in sepsa) je približno 50-odstotna, učinkovitost konjugiranih cepiv pa okoli 75-odstotna
Kaj morajo ljudje vedeti o neželenih učinkih cepljenja proti pnevmokoknim okužbam?
Najpogosteje se pojavljajo bolečina na mestu vboda, oteklina, rdečina, glavobol, boleče grlo in prehodno zvišana telesna temperatura. Navadno se pojavijo v nekaj urah po cepljenju in trajajo 1-2 dni. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
Kakšne so kontraindikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?
Posebnih kontraindikacij ni. Ne cepimo oseb z akutno vročinsko boleznijo ter oseb z znano alergijo na sestavine cepiva ali podatkom o alergijski reakciji po predhodnem cepljenju proti pnevmokoknim okužbam.
