Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, je skupek simptomov in znakov, ki se pojavijo pri bolniku. Bolezen sodi med organske duševne motnje in prizadene višje možganske funkcije (spomin, razumevanje, orientacija, učne sposobnosti, sposobnosti presoje ter govornega izražanja). Tveganje za nastanek bolezni se povečuje s staranjem, po raziskavah zboli za demenco en odstotek ljudi pred 65 letom starosti, po 65. letu pa število obolelih strmo narašča.
Vzroki za nastanek demence so številni, najpogosteje se bolezen razvije kot posledica žilnih, degenerativnih in metaboličnih stanj. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen in predstavlja 80 odstotkov vseh demenc. Vzrok za njen nastanek še ni znan. Na drugem mestu glede pojavljanja pa je vaskularna demenca, ki nastane kot posledica možgansko-žilnih bolezni. Prepoznana je pri 15 do 30 odstotkih ljudi z demenco, najpogosteje se začne med 60. in 70. letom starosti. Drugi vzroki za nastanek demence so zloraba alkohola in opiatov, poškodbe glave, motnje gibanja (npr. zaradi Parkinsonove bolezni). Na nastanek demence lahko vplivajo tudi možganski tumorji, infekcije in druge bolezni (AIDS, sifilis, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, multipla skleroza, hidrocefalus).
Prepoznavanje demence
Bolezen se začne z izgubo spomina, od katerega je sprva bolj prizadet kratkoročni. Pogost pojav je slabša orientacija, najprej v času, nato v prostoru. Pojavijo se še zmanjšana sposobnost besednega izražanja, učenja novih vsebin, presoje, mišljenje postane osiromašeno. Že v začetni fazi, zlasti pa kasneje, se bolezni pridružijo psihične motnje in osebnostne spremembe. Z napredovanjem bolezni postanejo bolniki tudi telesno opešani in niso več sposobni sami poskrbeti za osnovne življenjske aktivnosti. Začetne spremembe običajno bolniki opazijo sami, prav tako njihovi bližnji.
Napredovanje bolezni se odraža v tem, da bolniki poskušajo prikriti napredovanje težav s spominom ali jih celo zanikajo. Zaradi vseh težav, ki spremljajo napredovanje bolezni, postanejo bolniki napetost, obup, občutek manjvrednosti. S kasnejšim upadom kognitivnih funkcij oslabi zmožnost presoje in razumevanja, bolniki se v pogovorih hitro izgubijo, napačno računajo. Prihaja tudi do popuščanja socialnih zavor in bolniki nenamerno razkrivajo zaupne stvari. Pogosto imajo težave pri nakupovanju, bližnje obtožujejo kraje in podobno.
Za končni stadij demence je značilno, da se težave stopnjujejo do te mere, da bolniki ne prepoznajo niti svojih bližnjih. Pogovarjajo se z namišljenimi ljudmi, predmeti, imajo težave pri osebni higieni, oblačenju in drugih življenjskih aktivnostih. Postajajo vedno bolj upočasnjeni in okorni zaradi zmanjšanega gibanja, pojavi se inkontinenca, motnje požiranja. Bolezen lahko spremljajo depresivna stanja, psihotična stanja, nemir, delirantno skaljena zavest, motnje spanja.
Vsaka motnja spomina še ni nujno demenca
S staranjem pride do normalnega upadanja spominskih funkcij. Tovrstne težave ne napredujejo za razliko od demence, kjer pa se motnje spomina in pomnjenja postopno slabšajo. Obisk zdravnika je potreben, če sami ugotovimo, da smo začeli pozabljati stvari ali smo bili na to opozorjeni s strani drugih. Osebni zdravnik nas nato napoti k ustreznemu specialistu. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe, ki ovirajo potek normalnega vsakdana ter z njim povezanih aktivnosti. Ne glede na to ali imamo demenco ali ne, je priporočljivo, da se v starosti čim več gibljemo in dobro poskrbimo tako za psihično kot fizično aktivnost. Sodeč po raziskavah naj bi namreč intelektualno delo v starosti odložilo pojav bolezni. Ne smemo pozabiti tudi na uravnoteženo prehrano ter izogibanje raznim škodljivim razvadam.
Viri:
http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/alzheimer/demenca
Foto: Profimedia