Strokovnjaki že več let opozarjajo na nevarnost izpostavljenosti otrok in mladostnikom spletnim vsebinam in družbenim omrežjem. Sprejeli so tudi Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so namenjene strokovnjakom in staršem, da bi delovali usklajeno in enotno ter dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kvalitete izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov.
Tragični dogodki, kot je smrt zaradi izziva na družbenem omrežju TikTok, zaradi katerega je umrl 12-letni Archie Battersbee, nas še posebej opomnijo, da informacij ni nikoli dovolj. Objavljamo tri pomembne kriterije, ki jih starši lahko preverijo in okrepite v sodelovanju s svojim otrokom, da bo znal lažje presoditi, kje je meja in bo lažje zmogel reči, da se “te igre ne gre”.
1. kriterij: Bodite odkriti do sebe: ali vaš otrok res zna stopati v odnose?
Ko vstopamo v odnose s fizičnim stikom z drugim ali pa na družbenem omrežju, vstopamo v odnose z ljudmi. Gradimo jih z odkritim pogovarjanjem. Samo s pogovorom spoznamo ljudi okrog sebe, kdaj jim je prijetno in kdaj jim ni. Tako se tudi naučimo posledic lastnih dejanj in besed, ki jih izrečemo ali naredimo ter tega, kako jih doživijo drugi. Ko poznamo, kaj se dogaja okrog nas takrat, ko nekaj naredimo, takrat lahko začnemo prevzemati odgovornost za svet okrog sebe.
Otroci vstopajo v odnose tudi v digitalnem svetu in na območjih, ki jih starši ne poznamo. Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, ki veliko ozavešča o negativnih posledicah uporabe zaslonov, ob tem svetuje: “Na družabnih omrežjih, tudi tistih, na katerih nikoli nismo bili, se v ozadju skrivajo odnosi. Otroci tam prav tako vstopajo v odnose. Naloga nas staršev je, da smo ob njih, ko se to zgodi.“
Starši otroke na primerih (tudi npr. video posnetka z družbenega omrežja), otroke in mladostnike učijo:
- kateri odnosi so primerni in kateri niso primerni,
- kdaj jih nekdo izkorišča,
- kdaj jih nekdo izsiljuje,
- kdaj jih nekdo poskuša zapeljati v neko smer in
- včasih samo za to, da potrjujemo, da je nekaj primerno.
Odgovornost staršev je, da spremljamo otroke v odnosih, medtem ko odraščajo.“
Spomnite se, ko ste z otrokom kdaj bili na igrišču in se je zapletel v nek konflikt. V takem primeru ste stopili zraven in poskušali pomagat tako, da ste oba otroka podprli, da sta se učila drug o drugem in drug od drugega in nista več vstopala v konflikte.
Ravno tako je na nas, da podpiramo otroke v digitalnem okolju, da se učijo in spoznavajo, kaj je v redu in kaj ni. To v praksi pomeni, da skupaj z njim pogledamo vsebine, ki jih zanimajo in se o tem pogovarjamo.
Več o tem tudi v članku Kaj bi morali starši vedeti o uporabi družabnih omrežij?.
2. kriterij: Ali izkoristite vsako priložnost, da pridobite zaupanje otroka?
Ko otrok ali mladostnik pristopi in nekaj vpraša svojega starša pomeni, da je takrat res že v stiski. “V tistem trenutku, je res najboljše, da kot starš odložite vse stvari, ki jih imate in se v tistem trenutku posvetite otroku. Ni bolj pomembne stvari kakor to, da si vzamete čas, da se usedete za pet, deset minut, pol ure z otrokom in se z njim pomenite,” spodbuja starše Katja Jarc, geštalt svetovalka in spec. pomoči z umetnostjo.
Kaj pa v primeru, da otrok ne pride k vam po nasvet, se sploh ne pogovarjate o tem, kaj počne, ste se morda odtujili ali pa v družini sploh niste bili vajeni pogovarjanja?
Tudi v tem primeru se lahko lotite pogovora s svojim otrokom. Morda je tudi ta trenutek ali danes popoldan prava priložnost, da navežete stik, odprete pomembno temo tudi o takšnih izzivih na družbenih omrežjih in začnete odkrivati nove veščine, ki vas bodo obogatile.
“Tudi, če mogoče pogovora z otrokom niste bili vajeni od prej, kot starš lahko vedno znova to nadoknadite in se učite skupaj z otrokom,” z lahkotnostjo svetuje Katja Jarc.
Če vam je pogovor z otrokom težko začeti, lahko rečete npr.:
“Glej, ne znam se najboljše pogovarjat, ampak o nečem bi se rad/a pogovoril/a s tabo.”
“S teboj bi rad delil svoj strah, ko sem videl/a, kaj se je zgodilo z enim 12-letnim fantkom.”
“Si videla tisti izziv na TikTok? Meni je zanj povedala sodelavka in me zanima, kaj ti misliš o tem izzivu?”
Čisto preproste stvari, kot je na primer eno vprašanje, bodo otroku pomagale začutiti, da smo tam za njega in da smo si zanj vzeli čas. To je en od načinov, da krepimo stike z otrokom tudi, če smo jih zanemarili. Na ta način ojačamo zaupanje in naredimo največ za to, da otrok z nami deli informacije o tem, kaj se mu dogaja in o tem, kaj zapolnjuje njegovo resničnosti. Tako bo tudi takrat, ko bo v dilemi, tudi lažje prišel k nam na pogovor.
3. kriterij: Lahko konkurirate platformi TikTok?
Denis Ališič, magister zakonskih in družinskih študijev pojasnjuje, zakaj imajo družabna omrežja tako pomemben vpliv na otroke in mladostnike ter svetuje, kaj lahko ob tem storimo.
Starši iz leta v leto izgubljajo pomembno vlogo, ki ga imajo v otrokovem življenju. Pri najstnikih velik pomen prevzamejo družba in sovrstniki, danes v veliki meri ob druženju na družbenih omrežjih. “Dokler se to ne zgodi, starši izkoristite vsak trenutek, da preživite z otroki, tudi, če ste utrujeni in bi raje počeli kaj drugega, kot pa mladostnika peljali k prijatelju na praznovanje rojstnega dne,” svetuje Denis Ališič in dodaja: “Poskusite se družiti kakor dolgo lahko, dokler imate čas, dokler imate voljo in dokler je to možno.”
Kaj pa v primeru, da vam je otrok že ušel na internet? Ena od možnosti je, da mu sledite tja in skupaj najdeta ravnovesje pri uporabi in dogovorita nova ‘pravila igre’.
Če že je na telefonu ali računalniku in igra video igrice, poglejte, kakšne so. Svetujte mu, da izbere take, ki so koristne, imajo dobro zgodbo, so kakovostne in se iz njih lahko kaj nauči. To pomeni, da boste tudi sami nekaj časa posvetili iskanju in ocenjevanju prave. Podobno je na družbenem omrežju. Poglejte si sami vsebine in pridobite izkušnjo, ki jo ima vaš otrok. Le tako se boste vživeli in lažje razumeli, kaj se mu dogaja. Od tu naprej je le korak do tega, da se začneta pogovarjati.
“Najbolje je, da se starši z otrokom redno pogovarjajo o temu, kaj se dogaja, kako otrok nekaj dojema, da poskušajo z otrokom držati stik, poskušajo spoznati otrokov vidik in poskušajo prepoznati, kako otrok doživlja svet okoli sebe,” se strinja tudi Ališič. Vendar se strinjajo tudi, da nikoli ni prepozno. Zato danes izkoristite priložnost, naredite prvi korak, pristopite k otroku in ga vprašajte, kaj gleda, kaj je tukaj zanimivega in ali si tudi on kaj takšnega želi. Ob koncu pa potrpežljivo delite še svoje mnenje. Na tak način si ne boste zaprli vrat do njegovega zaupanja.
vir: https://zasrce.si/clanek/video-nasvet-kako-lahko-omilimo-ucinke-odvisnosti-od-virtualnega-sveta/
