Višje serumske ravni luteina + zeaksantina in beta-kriptoksantina – dveh vrst karotenoidov – kažejo, da so povezane z manjšim tveganjem za pojav demence, so za portal Nevrologija poročali May Beydoun, doktorica znanosti z Nacionalnega inštituta za staranje iz Baltimora in njeni kolegi.
Ko se pojavi visok oksidativni stres, lahko uživanje antioksidantov pomaga zaščititi pred poškodbami telesnih in možganskih celic, pojasnjuje Beydoun-ova. “Karotenoide, ki so pigmenti, ki jih najdemo v oranžnih in rumenih rastlinah, telo pretvori v vitamin A. “Ugotovili smo, da sta lahko najpomembnejša karotenoida pri morebitni zaščiti možganov lutein+zeaksantin in beta-kriptoksantin,” je zdravnica povedala za MedPage Today.
“Za razliko od drugih študij nismo analizirali količino vnosa antioksidantov ali karotenoidov. Namesto tega smo analizirali njihov nivo v krvi,” je poudarila Beydounova.
Pri tem pa zdravnika Babak Hooshmand in Miia Kivipelto, oba iz Inštituta Karolinska v Stockholmu, opozarjata, da živila in način prehrane lahko predstavljata potencialna tveganja za razvoj demence v prihodnosti, ter tudi da so dosedanje študije pokazale nedosledne ugotovitve.
“Na primer, skupna poraba karotenoidov, ki so jih zaužili s hrano, med njimi zlasti luteina + zeaksantina in likopena, je nakazovala zmanjšano incidenco Alzheimerjeve bolezni in njene nevropatologije med 927 starejšimi odraslimi iz projekta Rush Memory and Aging. Spremljali jo jih več kot 7 let,” sta zapisala Hooshmand in Kivipelto.
Vendar sta opozorila tudi, da pa več dolgotrajnih študij o prehranskih sestavinah in demenci poročalo o ničelnih ugotovitvah. “Možne razlage za neskladja so heterogenosti v načrtih študij, razlike v populaciji, razlike v statusu antioksidantov in prehranjevalnih navadah ter različno upoštevanje napotkov,” so zapisali uredniki.
Beydoun in njeni kolegi so uporabili podatke 7.283 udeležencev tretje nacionalne raziskave o zdravju in prehrani (NHANES 1988-1994), pri čemer so te informacije povezali z zapisi centrov za zdravstveno oskrbo (Medicare & Medicaid Services), da bi ugotovili primere demence 26 let kasneje.
Zanimiva študija 26 let kasneje
Udeleženci so bili na začetku stari 45 – 90 let, povprečno spremljanje pa je bilo 16 – 17 let. Na začetku so bili udeleženci brez demence in so imeli zdravniški pregled, razgovor in odvzem krvi.
Ugotovitve:
- Med ljudmi, starimi 65 let in več, je bil serumski lutein + zeaksantin povezan z zmanjšanim tveganjem za demenco vseh vzrokov pri modelih, prilagojenih življenjskemu slogu.
- Serumski beta-kriptoksantin je pokazal obratno razmerje z demenco pri modelih, prilagojenih starosti in spolu – pri starih 45 let in več in 65 let in več. Ta povezava je bila opažena tudi pri socialno-ekonomskemu statusu, vendar je bila manj značilna.
- Za likopen, alfa-karoten, beta-karoten ali vitamine A, C ali E niso našli nobenih povezav. Antagonistične interakcije so opazili za vitamin A in alfa-karoten, vitamin A in beta-karoten, vitamin E in likopen ter likopen in beta-karoten, kar kaže na zaščitne učinke enega antioksidanta pri nižjih ravneh drugega.
(podrobneje o raziskavi: https://www.medpagetoday.com)
Zeleno listnata zelenjava, kot so ohrovt, špinača in brokoli, je vir luteina + zeaksantina, medtem ko beta-kriptoksantin najdemo v sadju, kot so pomaranče, papaja in mandarine.
Zeleno, oranžno, kaj še?
“Sklep je, da zdrava prehrana, bogata s karotenoidi in antioksidanti iz temne listnate zelenjave in oranžno pigmentiranega sadja z antioksidativnimi dodatki ali brez njih, zmanjša tveganje za razvoj demence,” je dejala Beydounova. “Toda edini način, da dokažemo povezavo med karotenoidi in zaščito zdravja možganov je dolgoročno, randomizirano klinično preskušanje z antioksidativnimi dodatki, da bi ugotovili, ali manj ljudi sčasoma razvije demenco.
Pomembno se je zavedati, da še ni znano, koliko antioksidantov moramo zaužiti vsak dan s hrano, pijačo in dodatki za spodbujanje zdravega staranja možganov,” je dodala. “Potrebnih bo več raziskav, da bi ugotovili potrebno količino.”
Omejitev študije je, da so ravni antioksidantov temeljile na eni meritvi in morda ne odražajo običajnega vnosa v življenju, so opozorili raziskovalci. Na ugotovitve je lahko vplivala tudi obratna vzročnost.
