Verjetno se je že vsak od nas kdaj prebudil iz nočne more, olajšan, da so bile le sanje. Nočne more so pogostejše pri otrocih in mladostnikih. Med 10 do 50 odstotkov otrok, starih med tri in šest let, vsaj enkrat na teden pestijo grde sanje, pri odraslih je ta odstotek precej nižji – le pet odstotkov. Verjetnost zanje pa je pri ženskah kar štirikrat večja.
Raziskovalci pa so zdaj ugotovili, da so lahko pogoste nočne more zgodnji opozorilni znak avtoimunske bolezni lupus, starejše študije pa so pokazale povezave med nočnimi morami in drugimi resnimi boleznimi.
Nočne more je treba jemati resno
Razlogov za stresne sanje je več, publikacija Springer Medizin pa kot dejavnike tveganja navaja:
- Kronični stres na delovnem mestu
- Mobing
- Družinski spori
- Finančne skrbi
- Družinski in službeni stres
Nočne more lahko povzročijo tudi zdravila (npr. antidepresivi, beta blokatorji, pripravki melatonina), alkohol in mamila. Pogoste so tudi pri ljudeh s posttravmatskim stresom, depresijo in anksioznimi motnjami. Če lahko izključite vse te dejavnike, a se pogosteje kot enkrat na teden zbujate iz nočne more, je to lahko zgodnji opozorilni znak avtoimunske bolezni. To je pokazala mednarodna študija britanskih raziskovalcev z univerze Cambridge in King’s College.
Bolniki z lupusom so še posebej pogosto poročali o slabih sanjah
Študija je bila del projekta INSPIRE, ki se je osredotočal na preučevanje pogostosti in učinkov nevropsihiatričnih simptomov pri bolnikih z revmo in njihovih zdravnikov. Podatke so zbrali leta 2022, in sicer s spletno anketo. Ljudi so k sodelovanju vabili preko socialnih omrežij, spletnih skupin za samopomoč in profesionalnih omrežij. Osebe so morale biti stare najmanj 18 let in imeti diagnozo, da so zboleli za sistemsko revmatično avtoimunsko bolezen. Znanstveniki so se še posebej posvetili tistim bolnikom, ki so imeli sistemski eritematozni lupus. Pregledali so podatke 1076 udeležencev – 676 bolnikov z lupusom in 400 zdravnikov, ki so udeležence zdravili. Največ udeležencev je bilo iz Velike Britanije in ženskega spola (94 odstotkov).
Bolniki z lupusom so še posebej pogosto poročali o zelo živih, slabih sanjah in halucinacijah. Ta simptom se je pojavil pri treh od petih bolnikov, torej pri okoli 60 odstotkih testirancev. Pri tretjini so se pogoste nočne more, ki so jim sledile halucinacije, pojavile več kot leto dni pred pojavom bolezni. V povezavi s halucinacijami so bolniki poročali o tako imenovanih “dnevnih morah”. “Ni nujno, da gre za grde sanje. Je tako, kot bi se prebudil iz spanca, a v resnici buden sediš na vrtu,” je dnevno moro opisala bolnica z lupusom.
Mnogo zdravnikov, ki so jih izprašali tekom študije, je povedalo, da nočnih mor in halucinacij nikoli niso povezali z lupusom. Razlog zato je lahko tudi dejstvo, da se bolniki o svojih sanjah niso pogovarjali z zdravnikom. Ker pa je nova študija pokazala, da bi lahko obstajala povezava med to boleznijo in sanjami, so zdravniki zatrdili, da bodo odslej pozorni tudi na ta simptom.
Našli tudi povezavo med nočnimi morami in drugimi boleznimi
Lupus ni prva bolezen, ki jo povezujejo s pogostimi nočnimi morami. Analiza več raziskav je pokazala, da imajo ljudje srednjih let (od 35 do 64 let), ki imajo nočne more vsaj enkrat na teden, v naslednjih desetih letih kar štirikrat večje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Med starejšimi od 79 let pa bo za demenco zbolel eden od dveh starostnikov, ki imata redno nočne more. Moški so prizadeti pogosteje kot ženske, dodajajo raziskovalci.
Druga študija je pokazala možno povezavo med nočnimi morami in Parkinsonovo boleznijo. Znanstveniki so opazovali 4000 moških v obdobju dvanajstih let. Ugotovili so, da je bilo tvegane za Parkinsonovo bolezen pri ljudeh, ki so imeli pogostokrat grde sanje, dvakrat večje kot pri tistih, ki so jih nočne more pestile redkeje.
