Jeza je čustvo, ki ga mnogi ne odobravajo, ga ne sprejemajo in ga tudi zanikajo. Zaradi tega v odnosih med ljudmi pride do številnih zapletov. Kako pomembno je izraziti jezo in tudi druga čustva, lahko preberete v knjigi slikanici 7 ujetih junakov, avtorice Mateje Debeljak, v nadaljevanju pa vabljeni, da preberete hudomušno razmišljanje o jezi.
Jeza
Veste kaj,
jaz nisem nič jezna.
Nič. Veliko meditiram, veliko se sproščam.
Saj poznate tisti nasvet: “misli pozitivno in godile se ti bodo pozitivne stvari”.
Upoštevam.
In si pravim, “glej na svet lepo in lepo bo”.
Dodam še tretje priporočeno pravilo: “bodi dober človek”.
In dober človek ni jezen človek. Kajne?
Tako sem se odločila, da ne bom jezna in nisem, nikdar.
Mene na primer, nič ne jezi dejstvo,
da vsako leto uničimo približno za velikost Velike Britanije tropskega gozda.
Kje pa. Jaz meditiram.
Ne jezi me dejstvo,
da ogromno izdelkov proizvedemo na Kitajskem,
ki praktično nima okoljevarstvenega nadzora.
Na Kitajskem je možno vse.
V reke lahko spuščate živo srebro.
Odplake človeških iztrebkov lahko škropite po posevkih.
V tovarni lahko izdelujete kemikalije,
ostanke pa skozi dimnike spustite neposredno v zrak.
Posledično je mnogo rek tako onesnaženih,
da občasno dejansko zagorijo.
Ne, mene to ne jezi.
Niti to ne,
da imamo na policah hrano iz Kitajske.
Mene nič ne jezi.
Ne kje pa.
Ne jezi me,
da vedno več ljudi dela za več kot osem ur,
v neugodnih razmerah,
v čustveno zastrupljenem ozračju.
Ne, mene nič ne jezi.
Občutim žalost, obup in to potlačim.
Ker, kaj pa jaz morem,
kaj pa lahko naredim.
In če je nekaj prehudo,
je bolje ne videti, ne čutiti, kajne?
Ni tako?
Nadzorovana, usmerjena jeza,
bi me mogoče usmerila k majhnim rešitvam,
k majhnim izboljšavam v svetu.
Mogoče bi našla sebi enake ljudi,
ki bi bili radi aktivni in bi nekaj naredili.
Tudi oni bi prispevali majhen košček in nastalo bi nekaj velikega.
Občutenje jeze in pozitivno aktiviranje le te,
bi mi mogoče omogočilo,
da bi zahtevala,
da se bolje poskrbi za moje pravice in pravice mojih otrok.
Samo ne, ne,
jeza ne pristoji tako mični gospodični, kot sem jaz,
Jeza dela samo zdrahe.
In končno, kdo sem jaz, da bi lahko kar koli spremenila.
