40 % Slovencev v zadnji mednarodni študiji Globalne koalicije pljučnega raka ni znalo našteti niti enega simptoma pljučnega raka. V povprečju so vprašani našteli le en simptom, med najpogostejšimi so bili kašelj, kratka sapa in izloček pri kašlju.
Kakšno je znanje pet let kasneje, smo preverili med bralci Med.Over.Net in partnerskega novičarskega portala Žurnal24.si. Rezultati?
Od kašlja do bolj netipičnih simptomov
Kašelj je tisti simptom, ki so ga vprašani najpogosteje prepoznali.
Ker smo zakorakali v obdobje povečanega števila respiratornih obolenj, smo organizirali Javno tribuno, kjer je pnevmologinja Katja Mohorčič, vodja Enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik, uporabnikom odgovarjala na vprašanja, kako prepoznati in ločiti kašlje v tem obdobju in kateri so poleg navedenih še drugi simptomi pljučnega raka. Celotno debato si lahko preberete tu.
“Najbolj tipičen simptom je kašelj (nov ali spremenjen), nato kratka sapa, bolečina v prsnem košu. Možne so težave zaradi razsejane bolezni (rumenica, bolečina skeleta, slabost in glavobol …),” našteva mag. Mojca Unk z Oddeleka internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL). Lahko pa imate, je dodala, lahko popolnoma nespecifične težave, kot so pešanje, izguba teka …
Da je nepojasnjeno hujšanje eden izmed simptomov pljučnega raka, je pravilno ugotovilo skoraj 75 % bralcev, malo manj jih je pravilno ugotovilo, da je eden izmed simptomov lahko tudi hripavost.
Kdaj torej k zdravniku? “Kadar težave trajajo več kot tri tedne in jih ni moč zadovoljivo pojasniti,” svetuje mag. Mojca Unk. Več o simptomih lahko preberete tudi v tem članku.
Da je kajenje glavni vzrok pljučnega raka, se je strinjalo okoli 60 % bralcev
Res je, glavni dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje, ki pa je povezan s kar 80-90 odstotkov primerov bolezni.
Vemo, da ne zbolijo vsi kadilci za rakom pljuč, temveč zboli le 10 % kadilcev. K temu veliko pripomore naša genetika, pa verjetno tudi ostali dejavniki tveganja zunanji in notranji.
Pnevmologinja Katja Mohorčič, vodja Enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Podatki NIJZ kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije.
Cigarete sicer kadi sicer 60 % bralcev Žurnala in polovica bralcev Med.Over.Net, elektronske cigarete pa približno vsak peti vprašani.
Prav elektronske cigarete mnogo ljudi zamenjuje z bolj škodljivo razvado kajenja navadnih cigaret. Pa vendar:
Nobenih dokazov ni, da je uporaba naprav za segrevanje tobaka manj škodljiva kot kajenje cigaret.
Helena Koprivnikar, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kakšne posledice imajo zadnje na zdravje, smo pisali v tem članku. Med drugim zdravnica razlaga, kako so sprejeli mlado bolnico, ki je imela zaradi te priljubljene razvade hudo dihalno stisko.
Raka pljuč si po besedah onkologinje Urške Janžič s Klinike Golnik, ne prikadiš v enem letu. Zato smo bralce vprašali, ali se strinjajo s trditvijo: ker kadijo že dlje časa, nima več smisla, da preneham. Na srečo se je s to trditvijo strinjal le vsak peti bralcev. Potrebujete dodatno spodbudo za prenehanje kajenja? Tukaj je:
“Raziskave so pokazale, da s presejanjem lahko dokazano zmanjšamo umrljivost zaradi pljučnega raka. Pomembna pa je seveda tudi preventiva in prenehanje kajenja. Po izračunih je namreč korist od prenehanja kajenja tri do petkrat večja od tiste, ki jo prinaša zgodnje odkrivanje pljučnega raka v presejalnih programih,”
je povedala specialistka radioterapije in onkologije doc. dr. Martina Vrankar iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pljučni rak je vedno smrtonosen
Dobra tretjina bralcev še vedno misli, da je to res. V praksi je bolezen ozdravljiva pri polovici bolnikov.
Sogovornica je v tem članku povedala, da je pljučni rak eden od rakov z najslabšo prognozo in je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji, tako pri ženskah kot pri moških.
Bolnike s pljučnim rakom, ki jih odkrijejo v zgodnjih stadijih bolezni, ko bolezen še ni razsejana, lahko pozdravijo. V napredovalem stadiju, ko so že prisotni zasevki, in takih bolnikov je ob diagnozi okoli 50 odstotkov, bolezen ni ozdravljiva. “Zgodnja prepoznava simptomov je zato izjemno pomembna, zgodnejše odkrivanje pred pojavom simptomov pa bi zagotovo pripomoglo k odkrivanju pljučnega raka v zgodnjih stadijih in zato boljšim možnostim ozdravitve,” poudarja dr. Martina Vrankar.
Kako poteka zdravljenje, si lahko preberete v tem članku.
Z aktivnostmi v mesecu ozaveščanja o pljučnem raku, ki ga zaključujemo danes, smo želeli s pomočjo partnerjev predvsem povečati prepoznavanje simptomov te oblike raka in bralce spodbuditi, da ne odlašate z obiskom zdravnika.
