To je treba nadomestiti, opozarjajo na spletnem portalu Prehrana.si. “Na dan naj bi povprečen odrasel človek zaužil med dvema in tremi litri tekočine, približno tretjino jo dobimo iz hrane, zato je ob zmerni vročini priporočljivo popiti liter do liter in pol tekočine,” je povedal dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) v podkastu Fletno poletno z NIJZ. Dodaja, da je v primeru ekstremno visokih temperatur ali ko smo dalj časa športno aktivni ali delamo v vročih pogojih težja dela, izguba tekočine večja, zato je treba povečati tudi količino zaužite vode.
Klin se s klinom zbija
S potenjem, uriniranjem izgubljamo predvsem vodo, ki jo je najbolje nadomestiti z vodo. Povsem primerno je uživanje tudi mineralne vode, čajev … “Vendar tudi s pitjem vode ne gre pretiravati, saj ekstremno pretiravanje s pitjem vode lahko povzroči določene zdravstvene zaplete,” opozarja dr. Gregorič.
Lubenica sicer vsebuje veliko vode, tako da se lahko hidriramo tudi z lubenico, vendar pa hkrati vsebuje veliko sadnega sladkorja. Če bomo pojedli veliko lubenice, bomo v telo vnesli veliko sladkorja. Kar ne problematično, če bomo ta sladkor s telesno aktivnostjo oziroma fizičnim delom tudi porabili.
Najbolj je, da dehidracijo preprečimo – da do nje sploh ne pride, še pravi dr. Gregorič.
Dehidracija se kaže:
- Z občutkom žeje.
- Redkejšim odvajanjem vode.
- Urin postane bolj zgoščen in bolj intenzivno rumene, lahko celo rjavkaste barve.
- Že pri blagi dehidraciji lahko postanemo manj zbrani, pozorni. Lahko se pojavijo težave s koncentracijo. Pridružijo se lahko glavobol, občutek suhe kože, suhih ust.
- Pri zmerni dehidraciji pa se lahko pojavijo že bolj resni zapleti, denimo pospešeno bitje srca, zniža se lahko krvni tlak. Če se tako stanje nadaljuje, pa lahko pride tudi do mišičnih krčev.
- Pri hudi dehidraciji, ki je zelo resno stanje, ki nastane v ekstremnih primerih, pa lahko pride do zgostitve krvi, zaradi česar lahko odpove krvni sistem. V takem primeru je potrebna urgentna zdravniška pomoč, še posebej, če je imela oseba pred tem drisko drisko, in kaže znake zmedenosti.
Majhni otroci (še ne zaznavajo dobro žeje), kronični bolniki in starejši (pri katerih upade zmožnost prepoznavanja občutka žeje) imajo večje tveganje za dehidracijo, pravi dr. Gregorič. Pravi, da je zato nujno, da je na to pozorna okolica, ki jim mora čim večkrat ponuditi oziroma jih opomniti, da pijejo ustrezne napitke.
Izguba elektrolitov lahko vodi v zdravstvene težave
Ob dalj časa trajajočih telesnih aktivnostih ali težjem fizičnem delu v vročih dneh ne smemo pozabiti, da izgubljamo tudi elektrolite, ki jih je prav tako treba nadomestiti, poudarja dr. Gregorič. Pravi, da to lahko naredimo z izotoničnim napitkom, ali pa si napitek pripravimo sami – v vodo dodamo nekaj sveže iztisnjenega soka in ščep soli ali pijemo le vodo in zraven pojemo kaj slanega.
Kava, pravi čaj in energijske pijače, ki vsebujejo visoke odmerke kofeina, pa tudi alkoholne pijače, niso primerna izbira za hidracijo.
Za več idej o pripravi napitkov in ustrezni izbiri hrane za vroče dni obiščite forum Prehrana in varnost živil. Prebrali boste lahko tudi o pripravi živil, rokih trajanja, dietah in posebni prehranskih režimih, pogrevanju hrane, kako pravilno shranjevati živila in še mnogo več.
