V Sloveniji se srečujemo s težavami, ki jih povzroča neracionalna ureditev medicinskega izvedenstva. Veljavna ureditev se pogosto kaže kot neučinkovita. Postopki so dolgotrajni, začasna nezmožnost za delo ni časovno omejena in zaradi daljše odsotnosti zavarovanca s trga dela se možnosti delovne aktivnosti bistveno zmanjšujejo, opozarja Lidija Šubelj, direktorica Sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predolgi roki za oceno invalidnosti povzročajo preglavice tako bolnikom kot delodajalcem.
Pojasnjuje, da si na zavodu že nekaj let prizadevajo za uvedbo Enotnega izvedenskega organa (EIO), v katerem bi bili združeni izvedenski organi ZZZS, ZPIZ in Zavod za zaposlovanje. Na ta način bi se po njenem mnenju povečala učinkovitost obravnave in racionalizirali postopki v okviru socialnih zavarovanj.
Sistemske pomanjkljivosti vidijo in na njih opozarjajo tudi drugi strokovnjaki in predstavniki državnih organov, ki so povezani z zaposlovanjem, bolniškimi staleži in zdravljenjem. Mnenja o trenutnem stanju in mogočih rešitvah so izmenjali na okrogli mizi z naslovom Povratek na delo po zdravljenju raka dojk in rakov rodil, ki jo je septembra 2023 organiziralo Združenje Europa Donna Slovenija v okviru projekta Povratek na delo.
Kako nezmožnost pravočasne vrnitve na delo doživljajo bolniki
“Proces povratka na delo po dolgotrajnem bolniškem staležu je za bolnike stresen, za delodajalce pa časovno in finančno obremenjujoč. Postopki pred Invalidsko komisijo so predolgi. Da bi te postopke poenostavili, je ključno zgodnejše povezovanje izvajalca medicine dela z osebnim zdravnikom in priprava okvirnega načrta poklicne rehabilitacije že v času medicinske rehabilitacije, ki bi morala biti dostopna vsem bolnikom po dolgotrajnem bolniškem staležu, pod enakimi pogoji,” predlaga predstavnica Združenja Europa Donna Slovenija, Darja Molan. Če bi uspeli povezati zaposlene in delodajalce že v času bolniškega staleža, bi prispevalo k lažjemu vračanju na delo, menijo v Združenju.
“Ker je zakonodaja kompleksna, postopki za uveljavljanje pravic in spodbud pa so razpršeni, bi bila nujna organizirana informiranost, kjer bi pridobili vse potrebne informacije na enem mestu.”Darja Molan
Dolgotrajni bolniški staleži predstavljajo veliko finančno breme za zdravstveno blagajno. Tudi zato bi obravnava morala biti drugačna.
“Ugotovili smo, da bi bila potrebna bolj individualna obravnava, saj na videz enake diagnoze ne pomenijo enake delazmožnosti, predvsem pa je pomembno tudi delovno mesto in obremenitve na delovnem mestu. Pri določenih obolenjih in poškodbah je s prilagoditvami delovnega mesta, lahko tudi manjšimi, možno ohranjati delovno aktivnost, zato bi bilo nujno aktivirati v procese odločanja o delazmožnosti tudi specialiste medicine dela,” pravi mag. Ana Vodičar, direktorica Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS in predstavnica Strateškega sveta za zdravstvo pri predsedniku vlade.
Kakšne so rešitve
Pomanjkljivosti bi lahko rešili z novo, sistemsko zakonodajo na področju zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. “Potrebno bi bilo še večje povezovanje izvedenstva glede začasne zadržanosti od dela in ocenjevanjem invalidnosti, saj trenutno ni večjega sodelovanja imenovanih zdravnikov ZZZS in izvedencev ZPIZ pri obravnavi zavarovancev, ki so sicer začasno zadržani od dela in je pri njih prišlo do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju. Hkrati manjka tudi večja vloga izvajalcev medicine dela pri delodajalcu, ki bi lahko podajali mnenja o začasnih ali trajnih spremembah delovne zmožnosti in tako prispevali k ustrezni ureditvi zaposlitvenega statusa zavarovanca,” pojasnjuje mag. Ana Vodičar.
Temu pritrjuje tudi dr. Mojca Gobec, višja sekretarka na Direktoratu za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje: “Za hitrejše vračanje delavcev na delo je nujna učinkovita celostna in poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela in preureditev pravice do nadomestila plače. Nujna je tudi prenova invalidske zakonodaje s hitrejšimi postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost ter zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti. Vse navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov – zlasti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi zakona o delovnih razmerjih in zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog z vsemi deležniki in socialnimi partnerji.”
Mag. Dean Premik, poslanec in član Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega Zbora Republike Slovenije in dolgoletni strokovnjak s področja izvedenstva pri ZPIZ sporoča, da so spremembe že na vidiku: “Aktivno sodelujemo pri pripravi zakonodaje, ki bo postavila čimprejšnji povratek na delo, po možnosti še v času zdravljenja oz. medicinske rehabilitacije.”
V Združenju Europa Donna Slovenija upajo, da te spremembe postanejo realnost že v prihodnjem letu.
