Zgodnji opozorilni znaki multiple skleroze se lahko pokažejo več kot desetletje, preden nastopijo klasični nevrološki simptomi, razkrivajo izsledki raziskave, ki so jo opravili raziskovalci iz Univerze Britanske Kolumbije. Raziskava je razkrila postopno povečevanje obiskov zdravstvenih ustanov zaradi nejasnih težav, kot so utrujenost, bolečina in duševne stiske, z razpoznavnimi vzorci obiskov zdravnikov že veliko let pred postavitvijo diagnoze, poroča Science Daily.
Raziskava, ki je bila objavljena 1. avgusta v znanstveni reviji JAMA Network Open, je analizirala zdravstvene kartoteke več kot 12.000 oseb v Britanski Kolumbiji in ugotovila, da so posamezniki z MS začeli pogosteje iskati zdravniško pomoč že 15 let pred pojavom prvih simptomov bolezni.
Kdaj se bolezen dejansko začne?
Ti izsledki postavljajo pod vprašaj dolgo uveljavljeno predstavo o tem, kdaj se bolezen dejansko začne, in predstavljajo najcelovitejši vpogled doslej v to, kako bolniki v letih pred diagnozo iščejo odgovore na slabo opredeljene zdravstvene težave pri različnih zdravstvenih strokovnjakih.
“MS je pogosto težko prepoznati, saj so številni najzgodnejši znaki – kot so utrujenost, glavoboli, bolečina ter težave v duševnem zdravju – precej splošni in jih zlahka zamenjamo z drugimi stanji,” je pojasnila avtorica raziskave, prof. dr. Helen Tremlett z Medicinske fakultete Univerze Britanske Kolumbije. “Naši izsledki bistveno prestavljajo časovni okvir, kdaj se ti zgodnji opozorilni znaki začnejo pojavljati, kar bi lahko odprlo nove možnosti za zgodnejše prepoznavanje in ukrepanje.“

Postopno vse pogostejši pregledi pri zdravnikih
Raziskovalci so analizirali klinične in upravne zdravstvene podatke ter sledili zdravniškim pregledom v 25-letnem obdobju pred pojavom prvih simptomov MS, kot jih je določil nevrolog na podlagi podrobne zdravstvene zgodovine in klinične ocene. Gre za prvo raziskavo, ki tako daleč v preteklost preučuje uporabo zdravstvenih storitev pri osebah z MS.
Rezultati so pokazali, da so v primerjavi s splošno populacijo, posamezniki z MS v obdobju 15 let postopno pogosteje obiskovali različne zdravstvene službe, pri čemer so se določene vrste pregledov začele pogosteje pojavljati v različnih obdobjih:
- 15 let pred pojavom simptomov: povečalo se je število pregledov pri splošnih zdravnikih in drugih zdravnikih zaradi težav, kot so utrujenost, bolečina, vrtoglavica ter duševne motnje – anksioznost in depresija.
- 12 let pred: porast pregledov pri psihiatrih.
- 8 do 9 let pred: povečanje pregledov pri nevrologih in oftalmologih, kar bi lahko bilo povezano z motnjami, kot so zamegljen vid ali bolečine v očeh.
- 3 do 5 let pred: pogostejše iskanje pomoči na urgentni medicini in radiologiji.
- 1 leto pred: močno povečanje pregledov pri več različnih specialistih, denimo pri nevrologih, radiologih in urgentnih zdravnikih.
“Ti vzorci kažejo, da ima MS dolgo in zapleteno prodromalno fazo – obdobje, v katerem se bolezen že razvija, vendar se še ne kaže v značilni obliki,” je povedala dr. Marta Ruiz-Algueró, podoktorska raziskovalka in soavtorica raziskave. “Šele zdaj zares začenjamo razumeti, kaj pomenijo ti zgodnji znaki, pri čemer se kaže, da so duševne težave morda med prvimi.“

Raziskava temelji na predhodnem delu skupine dr. Tremlettove, ki preučuje zgodnje faze MS – tako imenovano prodromalno obdobje, ko se pojavljajo subtilni simptomi, še preden se razvijejo prepoznavni znaki bolezni. Podobna obdobja so dobro raziskana pri drugih nevroloških boleznih, kot je Parkinsonova bolezen, kjer se spremembe razpoloženja, motnje spanja in zaprtje pogosto pojavijo več let pred značilnimi motoričnimi simptomi, kot so tresenje in togost.
Čeprav raziskovalci poudarjajo, da večina ljudi z omenjenimi splošnimi simptomi ne bo razvila MS, menijo, da bi prepoznavanje in opredelitev prodromalnega obdobja lahko nekoč prispevala k hitrejši diagnozi in boljšim izidom za bolnike.
“Z zgodnjim prepoznavanjem teh rdečih zastavic bi morda lahko tudi prej ukrepali – bodisi z opazovanjem, podporo ali preventivnimi strategijami,” je zaključila dr. Tremlettova. “To odpira nove poti za raziskovanje zgodnjih bioloških označevalcev, življenjskih dejavnikov in drugih možnih sprožilcev, ki smo jih odkrili v tem doslej prezrtem obdobju razvoja bolezni.“
Kaj je multipla skleroza?
Združenje multiple skleroze Slovenije navaja, da je multipla skleroza kronična, neozdravljiva avtoimunska bolezen in drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Najpogosteje zbolijo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let.
Bolezen povzroča vnetje, ki poškoduje mielin – zaščitni ovoj živčnih vlaken – ter s tem upočasni ali povsem ustavi prevajanje živčnih impulzov. Poškodovani mielin se vname, odlušči od živčnih vlaken in se sčasoma spremeni v otrdele skupke brazgotinastega tkiva (skleroze), ki nastajajo ob živčnih poteh. Te spremembe se lahko pojavijo na različnih območjih možganov in hrbtenjače, kar povzroča motnje v prenosu živčnih signalov in posledično številne simptome multiple skleroze.
Več o multipli sklerozi lahko preberete na spletni strani Združenja za multiplo sklerozo Slovenije.
Vir: Science Daily. Dostopno na: Fatigue, anxiety, pain? They might be MS in disguise. Zadnji dostop: Avgust 2025


