Te zaskrbljujoče podatke je razkrila raziskava, ki jo je vodil profesor farmacevtskih znanosti Matthew Campen z Univerze v Novi Mehiki, poroča New York Post. Ugotovitve so med drugim pokazale, da je v človeških možganih veliko več mikroplastike kot v drugih organih (od sedem- do 30-krat več). Še bolj osupljivo je, da se je količina teh delcev v zadnjih osmih letih povečala za 50 odstotkov.
Vsak teden zaužijemo toliko mikroplastike
Raziskovalna skupina je analizirala 52 vzorcev možganov: 28 iz avtopsij, opravljenih leta 2016, in 24 iz leta 2024. Čeprav je bila mikroplastika prisotna v vseh vzorcih, je bila njena koncentracija v novejših vzorcih izrazito višja. Najpogostejša mikroplastika, ki so jo odkrili je bil polietilen, ki se pogosto uporablja v embalaži, kot so steklenice in skodelice. Poleg tega so bili številni delci manjši, kot so mislili doslej – nekateri niso bili večji od virusov. Profesor Campen je dejal, da so ti drobni delci dovolj majhni, da prečkajo krvno-možgansko pregrado, čeprav je opozoril, da ostaja nejasno, kako pridejo v možgane.
Preučevani vzorci možganov so v povprečju vsebovali približno sedem gramov mikroplastike, kar je približno za malo žličko. Pri nekaterih osebah z demenco (takih je bilo v študiji 12) pa je bilo celo do desetkrat več mikroplastike kot pri zdravih osebah.
New York Post še navaja, da znanstveniki ocenjujejo, da ljudje vsak teden zaužijemo pet gramov mikroplastike. Mikroplastiko so sicer odkrili v različnih delih telesa, kot so pluča, jetra, ledvica, kri, semenčice, celo v poteljivi in v materinem mleku.
Odraz naraščajoče proizvodnje plastike?
Profesor Campen meni, da je povečana prisotnost mikroplastike v možganih oziroma človeškem telesu posledica naraščajoče uporabe plastike po vsem svetu. V zadnjih dveh desetletjih se je svetovna proizvodnja plastike več kot podvojila in zdaj znaša okoli 400 milijonov ton letno.
Kljub svetovnim prizadevanjem za zmanjšanje proizvodnje plastike raziskovalci opozarjajo, da grožnja mikroplastike še ne bo kmalu izginila. Plastika namreč potrebuje desetletja, da razpade na mikroskopske delce, kar pomeni, da se bo onesnaženost okolja še leta povečevala.
Kako zmanjšati izpostavljenost mikroplastiki?
Čeprav se mikroplastiki skoraj ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z nekaterimi ukrepi omejite svojo izpostavljenost. New York Post tako svetuje:
- Izogibajte se plastiki za enkratno uporabo (denimo embalažam za hrano in pijačo).
- Namesto plastičnih posod za shranjevanje uporabljaje steklene ali kovinske.
- Nikoli ne segrevajte hrane v plastičnih posodah v mikrovalovni pečici.
- Filtrirajte vodo iz pipe.
- Zmanjšajte vnos predelane hrane, ki lahko vsebuje višje koncentracije mikroplastike.
Vira:
- Campen M, Nihart A, Garcia M, et al. Bioaccumulation of Microplastics in Decedent Human Brains Assessed by Pyrolysis Gas Chromatography-Mass Spectrometry. Res Sq [Preprint]. 2024 May 6:rs.3.rs-4345687. doi: 10.21203/rs.3.rs-4345687/v1. PMID: 38765967; PMCID: PMC11100893. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41591-024-03453-1. Zadnji dostop: Januar 2025
- New York Post: New study finds entire spoonful of microplastics in people’s brains — and 3 times as much in those with dementia. Dostopno na: New study finds entire spoonful of microplastics in people’s brains — and 3 times as much in those with dementia. Zadnji dostop: Januar 2025
