So ti znana nihanja razpoloženja, razdražljivost in zadirčnost v službi in doma? Tesnoba, nemogoči PMS in močne menstruacije, ki spominjajo na prizorišče grozljivke? Kaj pa bitka s tehtnico, ki se zdi izgubljena vnaprej? Boleče, občutljive dojke, nespečnost, pa še vrsta drugih sprememb, da se skoraj ne prepoznaš več? Perimenopavza, začetki menopavze, naključni simptomi …?
Seznam takoimenovanih »simptomov menopavze«, ki ga najdemo tudi na internetu, je dolg in strašljiv.
Vzrok za težave pa niso nujno perimenopavzne spremembe, lahko gre za hormonsko neravnovesje, ki je posledica načina življenja, polnega stresa in preobremenjenosti.
Pravzaprav vzrokov, zakaj so naši hormoni iztirjeni, ne moremo natančno določiti in ločiti med sabo. Simptomi se večinoma prekrivajo. In tako tudi rešitve, s katerimi težave preprečimo ali vsaj omilimo.
Na to, kako preživljamo obdobje hormonskih sprememb in nihanj, pomembno vpliva dednost, torej naši geni. A dobra novica je, da na izražanje genov vpliva naš življenjski stil, ki itak že sam po sebi lahko ohranja ali pa poruši občutljivo hormonsko ravnovesje. Zato lahko ravno z izboljšanjem naših vsakdanjih odločitev in izbir marsikaj storimo, da ga zaščitimo.
Kaj je pravzaprav perimenopavza?
To je obdobje, ko jajčniki pripravljajo svoj upokojitveni načrt. Občasno ga tudi preizkušajo. Po definiciji obsega menopavzni prehod in še kakšno leto po nastopu menopavze. Značilne so najprej manjše nerednosti v menstrualnem ciklusu, nato pa tudi obdobja amenoreje (brez menstruacije), daljša od 60 dni in zelo nepredvidljive menstruacije.
To je za vsako žensko čas največjih telesnih in duševnih sprememb, zelo podoben puberteti. Seveda možgani, ki zaznajo padec spolnih hormonov, s pospešenim izločanjem FSH in LH skušajo pripraviti jajčnike do ponovne aktivnosti.
S časom so pri tem vedno manj uspešni. Zmanjšuje se namreč tako število kot kakovost jajčnih celic (jajčnikova rezerva). Po 40-tem so vedno pogostejši ciklusi brez ovulacije ali z zmanjšanim delovanjem rumenega telesca, ki nastane iz ovoja jajčeca po njegovi sprostitvi.
Zmanjša se izločanje progesterona ter poruši njegovo ravnotežje z estrogenom, nastane relativni višek le-tega, ki ga imenujemo tudi estrogenska dominanca. Zaznamo jo najprej kot neredne, lahko zelo močne in dolgotrajne menstruacije ter občutljive, napete dojke. Ker pa je progesteron tudi hormon, ki nas sprošča in umirja, lahko prihaja do zelo izrazitih nihanj v razpoloženju, z razdražljivostjo in tesnobo.
Pravi izziv so tudi težave s koncentracijo in spominom ter stalna utrujenost. Začne se bitka s tehtnico, predvsem na račun zadrževanja vode, večje je tveganje za razvoj cist, fibroidov in podobnih tvorb, tako v dojki kot v maternici. Estrogenska dominanca vpliva tudi na glavobole in nespečnost.
Težave estrogenske dominance so sicer najbolj značilne za obdobje perimenopavze, lahko pa nas doletijo tudi prej.
Rešujemo jih z zniževanjem naših stresnih odzivov, saj kortizol vpliva na presnovo estrogena v jetrih. Nujno je, da zaužijemo dovolj vlaknin v prehrani, izogibajmo se ksenoestrogenom in dodajanju hormonov v obliki KT ali NHZ. Že v nekaj tednih bo naše počutje in razpoloženje bistveno boljše.
Kako se lotiti težav?
Tako, da z učinkovito strategijo poskrbimo za vse 4 stebre zdravja:
- redno gibanje,
- kvalitetno prehrano,
- uravnavanje stresa in
- dovolj spanja.
Dovolj gibanja pomeni vsaj petkrat tedensko po pol ure, za vzdržljivost in moč, odlično se obnese tudi intervalna vadba. Ali si vedela, da močne mišice nog, ki jih dobimo s poskoki, hojo v hrib ali kolesarjenjem, povezujejo z večjim hipokampusom, centrom za spomin v možganih?
Kar se tiče prehrane, so osnove preproste: čimbolj naravna, nepredelana hrana, želodček napolnimo le do 80 %, zelenjava na krožniku trikrat dnevno, vsaj za polovico krožnika, tudi kot idealen prigrizek med obroki. Kaj praviš na pest mandljev ali orehov in korenček ali surovo bučko? Več idej na: Prigrizki za več energije.
Pomembno je, da jemo čuječno, torej počasi in s polno pozornostjo na okus in teksturo vsakega grižljaja. Ko si občasno privoščimo drobne pregrehe, ne počnimo tega na skrivaj in s slabo vestjo. Usedimo se in polno uživajmo, pojedle bomo manj.
Uravnavanje stresa je osnova za ravnotežje naših hormonov, saj se stresni hormon kortizol tvori iz istih gradnikov kot spolni hormoni. Ob povišanem kortizolu zaradi kroničnega stresa ima telo na razpolago manj progesterona in estrogena, vpliva pa tudi na delovanje ščitnice in na inzulin. Tehnike za sproščanje, od čuječnosti do dihalnih vaj in sprehodov v naravi, so tako osnova dobrega počutja.
Pomanjkanje spanja prispeva h kopičenju kilogramov, poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in ogroža naše možgane. Nenaspane pa smo tudi neučinkovite in razdražljive, z neustavljivo željo po sladkarijah. Zato si vzemimo 7-8 ur za spanje, težav z nespečnostjo pa se lotimo resno.
Kadar se kljub trdnim 4 stebrom soočamo s težavami, lahko posežemo tudi po pomoči zelišč, homeopatije, eteričnih olj, akupunkture, bioresonance in ostalih metod komplementarne medicine. Ženske smo si zelo različne, zato so različne tudi rešitve.
Kaj pa po menopavzi?
V pomenopavzi, obdobju po zadnji menstruaciji, se telo intenzivno prilagaja na spremenjeno hormonsko ravnotežje, predvsem na bistveno nižje ravni estrogena.
In čeprav nam morda ne sporoča glasno, da se težko sooča z hormonskimi spremembami, se moramo zavedati, da z menopavzo izgubimo pomembno zaščito. Estrogen namreč skrbi za zdravje naših žil in srca, moč naših kosti in ohranjanje mišične mase, pa tudi intimno zdravje. Ko njegovo delovanje usiha, je skrajni čas, da se načrtno bolj posvetimo ohranjanju svojega zdravja. Da bomo polne vitalne energije tudi pri 80-tih.
Avtorica
Članek je pripravila: Magdalena Fabčič, univ. dipl. biol., coach ACTP, moderatorka na portalu Med.Over.Net
Še marsikaj koristnega lahko izveš na: Blog Pogumna.si. Če imaš vprašanje pa obišči forum Klimakterij – menopavza.
