Za razumevanje nastanka levkemije moramo biti pozorni na bele krvničke, levkocite, saj se maligne spremembe večinoma dogajajo prav v njih. V kostnem mozgu se nenadzorovano razraščajo nenormalne ali zelo nezrele bele krvničke. Pri tem ovirajo tvorbo normalnih belih in rdečih krvničk ter krvnih ploščic, zaradi česar jih začne primanjkovati v periferni krvi. Takrat se pojavijo prve težave. Simptomi, kot so pogosta vnetja, spontane drobne pikčaste krvavitve na koži ali v sluznici, nočno potenje in neboleče povečanje limfnih vozlov, so posledica zmanjšanega proizvajanja normalnih krvnih celic in krvne plazme.
Večina otroških levkemij je akutnih in zanje je značilna prisotnost nezrelih mieloidnih ali limfoidnih celic (blastov) v kostnem mozgu, periferni krvi in drugih organih. Akutne levkemije se običajno pojavijo nenadoma in se naglo razvijajo. Ker se proti vnetjem borijo predvsem levkociti, zdravnika navadno obiščemo zaradi vnetne okužbe. Slabost, anemija in modrice na koži so prav tako znaki, ki kažejo na sum na levkemijo, zato je treba opraviti temeljite laboratorijske preiskave. Krvna slika lahko kaže na bolezen, kljub temu pa so potrebne še dodatne diagnostične preiskave, da diagnozo čim prej potrdimo, saj je treba večino akutnih levkemij nemudoma začeti zdraviti.
Poznamo več vrst levkemije:
• akutna limfoblastična levkemija
• akutna mieloična levkemija
• bifenotipska (mešana) akutna levkemija
• akutna nediferencirana levkemija
Akutna limfoblastična levkemija
Akutna limfoblastična levkemija je najpogostejša oblika otroške levkemije. Njen nastanek povezujemo z genskimi dejavniki – od kromosomskih napak (napak v številu in strukturi kromosomov) do prirojenih genetskih motenj (Downov sindrom) – pa tudi z zunanjimi dejavniki – ionizirajočim sevanjem, kemikalijami in virusnimi okužbami (Epstein-Barrov oziroma humani herpesvirus).
Ne glede na vzrok akutna limfoblastična levkemija nastane, ko celice, ki se sicer normalno razvijajo v limfocite, postanejo rakave in v kostnem mozgu naglo nadomeščajo normalne celice. Ker so nezrele in spremenjene, ne morejo sodelovati v obrambi organizma pred možnimi infektivnimi in drugimi patogenimi organizmi. S prehajanjem v kri in prenosom v jetra, vranico, limfne vozle, možgane, ledvice in reproduktivne organe povzročajo resne infekcije, anemijo, odpoved jeter in ledvic, meningitis in druga organska obolenja.
Poleg tega je ta levkemija zelo prikrita bolezen, saj so simptomi sprva blagi – običajno gre za utrujenost in povišano telesno temperaturo, kar je navadno posledica nezmožnosti kostnega mozga, da bi tvoril dovolj normalnih krvnih celic. Ob napredovali bolezni se pojavijo tudi druge težave: bledica, oslabelost, izguba teka, pospešeno bitje srca, oteženo dihanje, bolečine v kosteh in sklepih ter razjede v ustni sluznici. Pogosti in tipični simptomi so povečana vranica z limfnimi vozli, krvavitve in hematomi.
Ker akutna limfoblastična levkemija pogosto prizadene tudi osrednji živčni sistem, so med simptomi še glavobol, paraplegija, izguba vidnega polja in slabši sluh.
Krvne preiskave pokažejo anemijo, medtem ko je lahko skupno število levkocitov znižano (levkopenija), normalno ali povišano (levkocitoza). Število rdečih krvnih celic in krvnih ploščic je praviloma znižano (trombocitopenija).
Nadaljnji koraki vključujejo potrditev točne diagnoze in čimprejšnje zdravljenje, da v kar najkrajšem času odstranimo čim več levkemičnih celic. Zdravljenje zajema več stopenj, obvezno pa je tudi sodelovanje različnih strokovnjakov, saj otrok poleg samega zdravljenja potrebuje tudi psihično pomoč in podporo.
Literatura:
- Rajić, Lj. 2001. Leukemije dječje dobi. Medicus. 10 (2): 167–172.
Foto: Pexels
