Socialno podjetje Zavod Pod strehco stopa v četrto leto delovanja kot inovativna institucija, ki s pomočjo toplih obrokov pomaga ljudem, ki so se znašli v socialni stiski. Lansko leto so v ljudski kuhinji v ljubljanskih Mostah razdelili 125 ton donirane hrane, pri čemur je nastalo 55.000 obrokov za približno 230 obiskovalcev dnevno. Priprava hrane je zahtevna, zato so v zavodu še posebej veseli, da se jim je konec lanskega leta pridružil kuhar z večletnimi izkušnjami v vrhunski kulinariki. Tudi zato, da kuhinjo Zavoda Pod strehco malo posodobi in na ta način še bolj približa vsem tistim, ki želijo kaj dobrega pojesti, in ob tem še pomagati sočloveku.
Jeseničan Roman Klinar vsak dan delovnik v ljudski kuhinji prične ob sedmi uri zjutraj. S še tremi oziroma štirimi srčnimi pomočniki reže, seklja, pasira, kuha in peče. Do desetih je potrebno pripraviti tri različne menije za približno 250 dnevnih uporabnikov ljudske kuhinje. Nekateri od teh živijo v težkih socialnih okoliščinah in za obrok, sestavljen iz juhe, glavne jedi, solate in sladice, plačajo le 0,5 evra. Drugi za enak obrok plačajo 3 evre, ki pa se stekajo v sklad za obroke tistih, ki si te le s težavo privoščijo. A čisto vsakdo rade volje, še posebej odkar je v kuhinji Roman, pride po repete. In Roman jim tega seveda ne odkloni. Pa čeprav zato morda že ob enih popoldne zmanjka na meniju obljubljenega segedina, ki so ga skuhali 70 l. Ljudje morajo biti siti in tako je prav.
Roman je v gostinstvu sicer že več kot 30. let. Leta 1986 je na Jesenicah odprl gostišče Lipa, nadaljeval v RK bistroju Jesenice, nato v termah Snovik ter še v podkorenškemu Vitrancu. Že tam se je pokazal kot velik dobrotnik – v gostilni so namreč velikokrat gostili otroke iz socialno ogroženih družin.
»Ko ti osemletnik, ki je pospravil celo kosilo in nato še kos torte pove, da je zares srečen, saj se je končno najedel, človek ne more, da ne bi zajokal,«
pripoveduje Roman, ki se je zdaj, pri 52. letih odločil, da visoko kulinariko zamenja za ljudsko kuhinjo. To pa ne pomeni, da bo pripravljal manj atraktivno hrano – prav nasprotno!
»Vsak dan pripravljamo enolončnico, vegetarijanski in mesni meni. Najraje sicer delam kakšne klasične slovenske jedi, kot sta jota in ričet, a prav nobena jed mi ne predstavlja ovire,«
pravi Roman, ki nato namigne, da bo naslednji dan za kosilo med drugim tudi zelenjavna loparnica. Sliši se dobro, kajne? In res je dobro, tako dobro, da so si jedi Zavoda Pod strehco zaželela tudi že nekatera podjetja, za katere zdaj pripravljajo cateringe.
»Kar izziv je pripraviti hrano za toliko ljudi, veste, vse tisto kar vidite v kuharskih šovih po televiziji, je daleč od realnosti,«
med smehom pove prikupni kuhar, kateremu se med pogovorom po osemurnem delovniku niti ne vidi, da bi bil utrujen. Morda pa je skrivnost ravno v tem, da mu moč in zagon daje vedno večje število obiskovalcev, ki prihajajo na kosilo v ljudsko kuhinjo – denimo iz bližnje pošte, pa gasilci in drugi. Ali pa preprosto to, da želi ljudem na nesebičen način, s svojim talentom, vsaj za kratek čas narisati nasmeh na obraz.
In tisti, ki pridejo v Zavod Pod strehco postanejo redni gostje.
»Marsikdo namreč misli, da kot socialno podjetje gostimo brezdomce ali narkomane in se bojijo priti. A treba je razbiti stigmo. Vsi smo ljudje.«
Ljudje, ki soustvarjajo toplino ljudske kuhinje, kjer se do sitega naje lahko res vsakdo. In to s hrano, ki bi sicer najverjetneje pristala v smeteh.
»Morda ne dobimo solato A kategorije, ampak… C. A tudi to se hitro lahko očisti in pripravi za povsem zdrav, dober obrok,«
pojasni Roman, ki se tako z delom v Zavodu Pod strehco tudi aktivno zavzema za znižanje količine odpadne hrane.
»Veste koliko hrane dnevno zavržejo trgovine, denimo v toplotekah … vse to bi lahko še uporabili, da bi iz tega pripravili izvrstne obroke,«
je zgrožen Roman, ki pa poudarja, da je hrana v Zavodu Pod strehco pripravljena v skladu z vsemi predpisanimi standardi. Dodamo lahko še, da je tudi sila okusna.
Roman ne skriva, da bo poskušal še nekoliko razširiti pestrost jedi na meniju ljudske kuhinje. Navsezadnje bodo mojstrovine vrhunskega kuharja ustvarile dober glas – ta pa vemo kam seže! In več kot bo obiskovalcev v ljudski kuhinji, bolj bo ta žarela od ponosa, saj bo lahko z njihovim prispevkom nahranila še več lačnih, ki si le s težavo privoščijo topel obrok.
Obiščite Pod strehco > in se pustite presenetiti, koga od znanih Slovencev boste tam srečali.