Povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja. To ni naključje, temveč evolucijsko izjemno pomemben proces. Spanje ni pasivno izklapljanje telesa, temveč čas, ko se v možganih in telesu odvijajo kompleksni in nujni procesi za preživetje.
Kot poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, možgani med spanjem ne počivajo. V določenih fazah so celo zelo aktivni – z izrazitimi spremembami v krvnem tlaku, srčnem utripu in delovanju živčnega sistema.
Kaj se v resnici dogaja, ko spimo?
Čeprav vseh funkcij spanja še ne poznamo, znanost danes jasno potrjuje, da je spanec ključen za:
- obnovo telesa in delitev celic,
- uravnavanje imunskega sistema,
- sintezo nevrotransmiterjev v možganih,
- izločanje hormonov, kot je melatonin,
- termoregulacijo,
- čiščenje možganov – med spanjem se iz možganov odstranjujejo presnovni in degenerativni odpadki.
Ravno ta proces »čiščenja« je v zadnjih letih v središču raziskav, saj pomanjkanje spanja vodi v kopičenje snovi, ki so povezane tudi z razvojem demence in drugih nevrodegenerativnih bolezni.
Kaj se zgodi, če spanja ni dovolj?
Pomanjkanje spanja ni le neprijetno – je zdravstveno tveganje. Če smo neprespani, se poveča tveganje za:
- prometne in delovne nesreče,
- slabšo koncentracijo in spomin,
- razdražljivost in slabšo čustveno regulacijo,
- povečano lakoto (zaradi porasta hormona lakote),
- postopno pridobivanje telesne teže.
Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano tudi z:
- presnovnimi motnjami,
- sladkorno boleznijo tipa 2,
- srčno-žilnimi boleznimi,
- oslabljenim imunskim sistemom.
Zgovoren je tudi eksperiment na živalih: miši, ki so bile popolnoma prikrajšane za spanec, so zaradi odpovedi imunskega sistema poginile v nekaj tednih.
Spanje in srce: nevarno jutranje obdobje
Spanec je tesno povezan s cirkadianim ritmom – notranjo biološko uro, ki uravnava budnost, telesno temperaturo in izločanje hormonov.
Zanimivo in hkrati zaskrbljujoče dejstvo je, da se največ srčno-žilnih zapletov zgodi prav v zgodnjih jutranjih urah, ko:
- naraste stresni hormon kortizol,
- se spreminja krvni tlak,
- telo prehaja iz spanja v budnost.
Motnje spanja, zlasti apneje v spanju, dodatno obremenjujejo srce in povečujejo tveganje za možgansko kap ter srčni infarkt.
Nespečnost ni diagnoza, temveč opozorilo
Nespečnost je najpogostejša motnja spanja – vsaj enkrat v življenju jo doživi 30 do 40 % ljudi. Pomembno pa je razumeti, da nespečnost ni bolezen sama po sebi, temveč simptom. Vedno se je treba vprašati: Kaj je vzrok nespečnosti?
Stres, anksioznost, depresija, hormonske spremembe, kronične bolezni ali neurejen ritem dneva – vse to lahko poruši spanec. Zato sodobna medicina poudarja, da je prva izbira zdravljenja nespečnosti kognitivno-vedenjska terapija, ne pa takojšnja uporaba uspaval.
Zdravila za spanje so namenjena kratkotrajni uporabi (največ nekaj tednov), saj ob dolgotrajnem jemanju prinašajo tveganje za stranske učinke in odvisnost.
Higiena spanja: majhni ukrepi z velikim učinkom
Osnovna pravila zdravega spanja vključujejo:
- hoditi spat in vstajati ob približno isti uri,
- spati v temi in brez moteče svetlobe,
- izogibati se intenzivnim telesnim naporom pozno zvečer,
- ne nositi skrbi v posteljo,
- ustvariti miren večerni ritual.
Pomembno sporočilo strokovnjakov je tudi: pojdi spat pred polnočjo. Spanje v prvem delu noči ima posebno obnovitveno vrednost.
Ko telo ponoči ne diha pravilno
Motnje dihanja v spanju, zlasti obstruktivne apneje, so pogoste in pogosto spregledane. Zanje so značilni:
- glasno smrčanje,
- dnevna zaspanost,
- občutek neprespanosti kljub dovolj dolgim nočem,
- večje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Pri sumu na motnje spanja je ključna pravočasna diagnostika in zdravljenje – pogosto že ustrezna terapija bistveno izboljša kakovost življenja.
Kratek presejalni vprašalnik, ki lahko reši življenje
Pri sumu na obstruktivno spalno apnejo si lahko pomagamo tudi s preprostim presejalnim vprašalnikom STOP-BANG, ki ga uporabljajo zdravstveni delavci po vsem svetu. Ne postavlja diagnoze, lahko pa pomaga prepoznati povečano tveganje.
Odgovorite na vprašanja:
- Ali glasno smrčite?
- Ali ste čez dan pogosto utrujeni ali zaspani?
- Ali vam je že kdo rekel, da med spanjem prenehate dihati?
- Ali imate povišan krvni tlak?
- Ste starejši od 50 let?
Če ste na več vprašanj odgovorili z »da«, je smiselno, da se o tem pogovorite z izbranim zdravnikom ali specialistom za motnje spanja.
Spanec kot naložba v zdravje
Spanec ni izgubljen čas. Je aktivna naložba v zdravje možganov, srca, imunskega sistema in duševnega ravnovesja. Ko spanje zanemarjamo, telo in možgani prej ali slej plačajo ceno.
Skrb za spanec ni razvajanje – je osnovna skrb zase.
vir:
https://zasrce.si/clanek/predavanje-motnje-spanja-in-srcni-dogodki-med-spanjem/, zadnji dostop: februar 2026
