Klopi naseljujejo predvsem gozdno podrast, vlažne mešane gozdove, travnike in grmovja, a jih lahko najdemo tudi na otroških igriščih in domačih vrtovih. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah pa jih je manj. Prezimijo v naravi, ob povišanju temperature tal pa postanejo aktivni.
Resne zdravstvene posledice
Klopi lahko prenašajo več nevarnih bolezni. Najpogostejša v Sloveniji je lymska borelioza, ki se pojavlja po vsej državi. Vsako leto zabeležijo med 3.000 in 7.000 primerov te bolezni. Poleg tega prenašajo tudi KME, zaradi katerega v Sloveniji vsako leto zboli okoli 100 ljudi. Nekaterim okužba povzroči trajno invalidnost, v najhujših primerih pa lahko vodi tudi v smrt. Cepljenje proti KME je varna in učinkovita zaščita pred okužbo.
Za odstranjevanje klopa ne uporabljajte nobenih mazil
Če na koži opazimo prisesanega klopa, ga moramo čim prej odstraniti, saj s tem zmanjšamo verjetnost okužbe z lymsko boreliozo. Za prenos te bolezni mora biti okužen klop na človeka prisesan vsaj 12 ur. Pri KME to ne velja, saj se virus lahko prenese že v nekaj minutah po vbodu.
Klopa odstranimo s koničasto pinceto, ki jo namestimo čim bližje koži, nato pa ga enakomerno izvlečemo. Morebitne preostale dele klopa v koži je treba odstraniti. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
KME lahko pušča trajne posledice
“Slovenija je med državami z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi. V zadnjem desetletju smo vsako leto zabeležili povprečno 100 primerov. Okužbe so najpogostejše na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji,” je na novinarski konferenci pojasnila dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodala je, da najpogosteje zbolijo ljudje, stari med 55 in 64 let. Pri starejših bolnikih je potek bolezni pogosto težji, kar lahko vodi v paralizo in trajne posledice, pri otrocih in mladostnikih pa bolezen običajno poteka lažje kot pri odraslih, vendar to ni pravilo – tudi pri njih ima bolezen lahko težak potek.
Simptomi KME
“Bolezen se začne z vročino, glavobolom, utrujenostjo in splošnim slabim počutjem. Po nekaj dneh se stanje izboljša, nato pa lahko bolezen izbruhne v hujši obliki: z visoko vročino, hudim glavobolom, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, pojavijo se lahko težave s spominom in razmišljanjem, zaspanost, v hujših primerih pa celo nezavest in ohromitev,” je opozoril prof. dr. Franc Strle, dr. med., iz UKC Ljubljana.
NIJZ priporoča, da smo pozorni na simptome KME, tudi če klopa nismo opazili, saj ga približno tretjina bolnikov sploh ne zazna. Znaki, ki zahtevajo pozornost, so:
- Hud glavobol
- Zatrdel vrat
- Visoka vročina
- Občutljivost na svetlobo
- Slabost in bruhanje
Zaradi možganskih okvar po prebolelem KME vsako leto eden do dva bolnika potrebujeta rehabilitacijo na URI Soča. “Ti bolniki imajo pogosto okvare spomina, pozornosti, vidno-prostorske orientacije, motnje govora, požiranja in razumevanja, motnje gibanja in ravnotežja, motnje vida, vonja in okusa ter dolgotrajne bolečine v sklepih in mišicah,” je pojasnil mag. Klemen Grabljevec, dr. med., in dodal, da so ti bolniki običajno zelo prizadeti in odvisni od nege.
Cepljenje je najučinkovitejša zaščita proti KME
V Sloveniji se lahko proti KME brezplačno cepijo vsi odrasli, rojeni med letoma 1970 in 1980, ter otroci, rojeni leta 2016 ali pozneje, ki so starejši od enega leta. Cepivo zagotavlja več kot 95-odstotno zaščito, pri čemer so morebitni stranski učinki večinoma blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost ali bolečina na mestu vboda. Resnejši zapleti so izjemno redki.
